Ali je motivacija pot do uspeha?



V življenju vsi želimo uspehe, pa naj bo to na osebnem ali poslovnem področju. Prvič nam uspe, drugič ne in se sprašujemo zakaj? Ampak ali smo bili v obeh primerih enako motivirani oz. ali smo v obeh primerih verjeli, da nam resnično lahko uspe? Če si vzamemo čas in podrobno proučimo obe situaciji, torej prvo v kateri smo uspešno realizirali zastavljeni cilj ter drugo, kjer do udejanjanja cilja ni prišlo, lahko vidimo, da smo v obeh primerih na nekem nivoju zavesti oz. podzavesti reagirali drugače.  Splošno znano je, da nam zavest oz. podzavest narekujeta, kaj je za nas izvedljivo oz. neizvedljivo. Na to vplivajo naše pretekle izkušnje v podobnih situacijah, odzivi iz okolice (predvsem kar preberemo iz časopisov, kakšno mnenje nam dajo ljudje, katerim zaupamo), ipd.

Ali je motivacija pot do uspeha?

Da se za nas dotična zadeva uspešno razreši je odvisno tudi od naše motivacije, koliko se nam to zdi pomembno oz. kako smo pretentali našo podzavest, da smo jo utišali in z dobrim motivacijskim načrtom izpeljali želeno situacijo do konca. Če smo dobro motivirani nam prihajajo ideje in navodila za dosego cilja po poti njenega uresničevanja. Je pa dobro, da v to res verjamemo in zaupamo, saj nas tudi vmesne težave ne bodo iztirile iz naše začrtane poti uresničevanja cilja. Za razliko od te poti, kjer je cilj uspešno dosežen, pa v drugi situaciji, kjer ne uspemo uresničiti začrtanega cilja naša podzavest oz. včasih že kar zavest dvomita v uresničitev in realizacijo. Pojavijo se dvomi in posledično se pričnemo obračati po okolici in po navadi bomo naleteli le na negativne odzive, saj v podzavesti verjamemo v neuspeh in ta signal potem dajemo v okolico in odziv je takšen kakršnega smo si želeli. Negativen. Potem se pridruži še strah pred novim in neznanim, skeptičnost, nevera in seveda gre vse v to smer, da se nam to potrdi. In seveda smo mi na nek način prepričani, da smo imeli prav, saj smo vedeli, da nam ne bo uspeli. Ker iščemo izgovore za neuspeh, ni prave motivacije. Ampak ali se zavedamo, da smo si to sami priklicali. Zato je zelo pomembno, da sta naša podzavest in zavest usklajeni. Je pa včasih tako, da z zavestjo lahko pretentamo podzavest tako, da si dalj časa zavzeto dopovedujemo kako nam bo nekaj uspelo, saj potem možgani iščejo rešitev in kot pravi pregovor kdor išče ta najde. Za vse se najde rešitev, če si vztrajen in če verjameš.

Veliko uspešnih ljudi pravi, da za to da so uspešni se lahko zahvalijo svoji pozitivni naravnanosti in želji po uspehu. Pozitivna naravnanost jih vodi naprej po poti doseganja ciljev, tudi ko kaj ne gre tako kot so si zamislili in morajo reševati neljubo situacijo, vendar ker verjamejo v cilj iščejo rešitve in se ne ukvarjajo kdo je kriv za nastalo situacijo. Torej energije ne porabljajo za tarnanje in iskanje krivcev, temveč se usmerijo v reševanje zadeve. Želja po uspehu, pa jih vodi, da s svojo storitvijo oz. izdelkom pomagajo čim večjemu številu strank/kupcev, saj si želijo s svojim delom ustreči svojim strankam. Večjemu številu kupcev ustrežejo, bolj so uspešni. Vse kar pa prejemajo v zameno sprejemajo s hvaležnostjo in brez občutka krivde. Več privlači več, manj privlači manj. Torej uživajo v sadovih svojega dela, kot tudi v samem delu, so veseli in kreativni.



Robert Hrjavec iz oddaje Shark Tank, prav tako miljonar in lastnik podjetja The Herjavec Group, sicer rojen v Varaždinu, pravi da je z očetom in mamo prišel v Kanado s kovčkom v roku ko  mu je bilo 10 let, vendar je bil vedno pozitivno razmišljujoč in bil vesel kljub revščini. Ta pozitivna naravnanost, pravi, je njegov največji adut v življenju, saj ga je spremljala v OŠ ko so ga sošolci zasmehovali, ker je imel vsak dan iste hlače, ker si družina ni mogla privoščiti novih (mu jih je pa mama skrbno oprala vsak dan, tako, da je šel v šolo snažen), ko je vmes zgubil službo in je bil ravno sveže poročen in v pričakovanju prvega otroka ter z novo hišo na kredit (pa je šel delati kot natakar, da je zaslužil za vmesno obdobje, predno je ustanovil svoje uspešno podjetje). Pravi, da kdo si želi biti v družbi s človekom, ki nenehno jamra, se pritožuje, je nesamozavesten, odgovornost za svoje življenje prelaga na druge? Nihče. Zato pravi, da je sam uspešen, ker ljudje radi sodelujejo z njim in sklepajo posle, ker mu zaupajo, ker je umirjen, pozitiven in pove tako kot misli. Pravi, da moraš biti srečen in verjeti v dobro ne glede kje se nahajaš, v kakšni situaciji, saj te vera v dobro hitreje potegne iz nastale nelagodne situacije, ker hitreje prejmeš idejo kaj je potrebno za to narediti, da zadevo uspešno rešiš.

Drugi uspešni mož, za katerega prav tako velja, da je do vseh prijazen in umirjen je Donald Trump. Sam je priznal, da se je vrlin za katere je zaslužen, da mu posel uspeva, naučil v cerkvi. Pravi, da je hvaležnost zelo pomembna, saj ti ne dovoli, da bi bil prepotenten, ipd. Prav tako omenja dober odnos do ljudi nasploh, ne glede na položaj, ki ga zasedajo in opravljajo. Sam pogosto obišče svoje mogočne zgradbe, pokramlja z zaposlenimi ter jim da navodila, kako še izboljšati standard ugodja za tam živeče oz. obiskovalce. Posebno dober odnos ima z novinarji in se rad kaže v javnosti. Torej dela na svoji pozitivni podobi, je motiviran za svoj uspeh, kljub veliki konkurenci, ki je na nepremičninskem tržišču. Ljudje kupujejo njegovo ime, image, zaupanje vanj ipd.

Tako Herjavec kot Trump ter številni športniki, igralci, pevci in umetniki na splošno, se radi zahvalijo za uspeh, bodisi družini za podporo, bodisi ljudem, ki so jim pomagali do želenega uspeha. Hkrati so močno motivirani za cilj (samozavestni) in obenem ponižni v svoji hvaležnosti do drugih.

Pa da se vrnemo k Trumpu in Herjavcu, za oba velja, da sta bila že v finančnih krizah, pa sta se pobrala in naredila le še več financ. Torej lekcija, ki ju je samo še bolj motivirala, da sta šla naprej in iskala nove rešitve.  In tu se ljudje razlikujemo. Ena skupina ljudi bi se dodatno motivirala za rešitev nastale situacije, verjela da obstaja rešitev ter pogumno šla po poti do cilja. In spet druga skupina ljudi, bi zapadla v depresijo, kritizirala neuspeh, iskala krivce za nastalo situacijo, skratka se podala po poti samopomilovanja in obupa, kjer ni sledov po iskanju rešitve, po prošnji za pomoč ipd.

Če to malo karikiramo, sta obe skupini prišli do križišča poti, prva skupina si je upala iti naprej in zaupala v rešitev nastale situacije, druga skupina pa je ostala na križišču dveh poti in si ni upala ne po eni ne po drugi, vendar je iskala izgovore zakaj ne more naprej. Povedano drugače, prav skupina je bila pozitivno motivirana, da doseže zastavljen cilj ter je bila pripravljena premagati svoj strah pred morebitnim neuspehom, utišala je svoja stara sporočila o morebitnem neuspehu ter se je bodrila. Druga skupina ljudi, pa ni bila dovolj motivirana, zato je dovolila da zmagajo stara, omejena sporočila iz preteklih izkušenj in izkušenj okolice o neuspehu ter napad strahu.

Torej je razlika med ljudmi v motivaciji, v želji po uspehu, kako premagati svoj lasten strah in hkrati strah družbe kot celote. Strah je ključ, da se ne premaknem naprej. To je bitka z lastnimi sporočili, prepričanji, ki pa nas omejujejo na poti do uspeha. Zatorej je rešitev vseh situacij v nas samih. Koliko strahu smo se pripravljeni rešiti in ga zamenjati s pogumom.

Pravijo, da je vsak začetek težak, vendar tudi pravijo kjer je volja je tudi pot. Vse kar moramo storiti je, da utišamo vsa naša stara sporočila, ki nas strašijo in omejujejo ter začnemo poslušati sporočila, ki nas po poti do rešitve in dosege cilja bodrijo, navdušujejo, mirijo in delajo pogumne.

Pogumen človek se motivira do stopnje zavesti/podzavesti, ko se stvari resnično pričnejo obračati njemu v prid. Naj se zgodi.




Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Ali je motivacija pot do uspeha?
Oceni tole stran