Avtor: Angelja Kjara Surca

Obisk Briške jame je vreden 2x 500 stopnic

Briška jama se nahaja v naši bližini, na Tržaškem Krasu ob slovensko-italijanski meji, pa vendar marsikdo še ni slišal zanjo. Jama se ponaša s kar dvema vpisoma v Guinessovo knjigo rekordov. Prvi vpis v letu 1995 si je prisložila kot največja turistična jama. V resnici je osrednja dvorana velika, saj njena višina dosega 98,50 m, širina 76,30 m, dolžina pa 167,60 m (prostornina 365.000 m3). Posledično se je jame v italijanščini prijelo ime Grotta Gigante (Velika jama). Prestižno pa je tudi dolgotrajno obdobje turističnih obiskov v jami, ki že presega 100 let. Drugi vpis v Guinessovo knjigo rekordov je jama zabeležila, ko je bil v njej izveden skok s padalom.

Briška jama



Obiskovalci v jamo vstopijo na nadmorski višini 275 m in se preko niza stopnišč spuščajo do nadmorske višine 101,10 m, najnižje točke ogleda. Stopnic je ogromno, številka naj bi se med spustom približala 500 stopnicam, pri dvigu pa še dodatnih 500. Nisem štela, saj so me očarali številni stalagmiti in stalaktiti, ki so izoblikovali različne sence. Pravzaprav je značilna oblika stalagmitov, ki rastejo iz tal proti stropu, krožnikasta – podobna kupu naloženih krožnikov. Razlog je visok strop. Ko kapljica z raztopljenim apnencem pade s stropa, se zaradi dolgega pada in hitrosti, ki jo pri tem doseže, močno razprši. Najvišji stalagmit je Ruggerov steber, ki je visok 12 m. Rast je počasna, in sicer okoli 1 mm v 15 letih. Preberi več

New Orleans: Vsaj enkrat v življenju!

New Orleans, mesto v zvezni ameriški državi Lousianna in v neposredni bližini Mehiškega zaliva, je vsekakor vreden obiska.

Vsaj enkrat v življenju!

V sebi skriva številne zanimivosti, ki jih v drugih ameriških mestih ne boste deležni. Barvita mešanica ras, pa tudi sodobnega ameriškega mesta in blišča južnjaške zgodovine. Turisti ob omembi New Orleansa najprej pomislijo na slednjo, na zgodovino v področju mesta, imenovanem French Quarter. Tukaj je bila zgrajena zasnova mesta v daljnem letu 1721, danes pa je ta del mesta zaščiten. Sestavljajo ga predvsem kreolske mestne hiše s čudovitimi železnimi balkonskimi ograjami, pozna se španski vpliv. French Quarter je vsekakor sinonim za tipično južnjaško mesto, prepredeno z ozkimi ulicami. Številni turisti lahko izbirajo med množico barov in nočnih klubov, na ulicah je slišati glasbo, številni zabavljači poskušajo izvabiti pozornost mimoidočih. Vedeževalke z različnimi ponudbami zavzemajo velik del glavnega trga (Jackson square) ob najstarejši katedrali v ZDA, St. Louis Cathedral. Atmosfera v tem delu mesta je prežeta z najrazličnejšo glasbo. Ne le z jazzom, ki se je rodil v tem mestu in in je vsekakor njegov zaščitni znak, tudi ostale zvrsti lahko zaslišite vsepovsod. Vendar jazz prednjači v lokalih, kjer si lahko privoščite okusno morsko hrano ob njegovih zvokih. Seveda pa v bolj znane lokale (pa četudi le med turisti) ne boste uspeli priti, če si ne boste pravočasno rezervirali mize. Vrste pred vrati so ponekod prav dolge. Mesto daje vtis, da zabava v njem poteka non-stop. In ob množici turistov tako tudi je – vsaj v tej četrti.

New Orleans-oblačni pogled na mesto z Mississipija

Seveda se v French Quartier ne boste izgubljali le v množici lokalov, ampak tudi v obilju trgovin s spominki, pogosto tudi tistimi, ki prodajajo Voo Doo artikle. Če ne boste pripravljeni, vas morda na pločniku preseneti okostnjak, v katerega se nič-hudega-sluteči zaletite. Turistične agencije so spoznale svojo priložnost, zato med ostalimi izleti ponujajo tudi večerne Voo Doo izlete, izlete na mesta, kjer so opazili duhove, in seveda, na pokopališče sv. Louisa. S tem pa se večerna ponudba turističnih agencij ne zaključuje. Pod njihovim okriljem se lahko zabavate tudi drugače: lahko obiščete bare, ki so med najbolj znanimi po svojih koktejlih in jih seveda tudi poskusite. Če je prevoz do hotela ob koncu tega izleta vključen v ceno, pa na letaku ni navedeno. Preverila pa nisem.

Preberi več




Slika je vredna tisoč besed

Fraza »Slika je vredna tisoč besed« jasno izraža, da nazorna slika ali skica znatno olajša razumevanje teksta. V resnici lahko slika nadomesti veliko besed, nikakor pa ne vsega. Zavedati se moramo, da vizualno zaznavamo sliko oziroma tekst na dva različna načina. Medtem ko sliko zaznavamo naenkrat, tekst zaznavamo zaporedno, črko po črko. Ko črke prepoznamo, jih združimo v besede in stavke. Zato lahko s tekstom informacije posredujemo na zelo eksakten način. Če le ni predolg in ne postane dolgovezen.

Slika je vredna tisoč besed

 

Sodobne raziskave kažejo, da je posredovanje sporočil v sliki lahko v nekaterih primerih veliko bolj učinkovito v primerjavi s tekstom. Kanadska vlada je na primer že v začetku tega tisočletja predpisala, da morajo biti na polovici površine cigaretnih zavojčkov slike poškodb tkiv, ki se pogosto pojavljajo pri kadilcih. Posledica teh slik naj bi bila okoli 60 % večja verjetnost, da kadilec preneha s kajenjem, kot če je obvestilo zapisano tekstovno.

Preberi več

Zvončki in trobentice

Ko sem pred kakima dvema tednoma pripomnila, da se že lahko vonja pomlad, me moja okolica ni jemala resno. Ampak ta teden so se že pojavile prve fotografije sramežljivih zvončkov, ki počasi lezejo iz zemlje. Na današnjo sončno nedeljo pa sem jih slednjič lahko opazovala tudi sama.

Zvončki

Ob poti, ki se je dvigovala proti vrhu hriba, sem najprej zvedavo pogledovala, če so že zvončki. Pa nisem opazila nobenega. Tudi domači vrt sem pred tem že preiskala in nič. Ko pa sem se vračala s hriba, so se kar naenkrat nastavili mojemu radovednemu pogledu. Prav ustavila sem se in si vzela čas, da si jih v miru ogledam. Sprehodila sem se ob robu ceste in ostala v njihovi družbi. Kratka stebelca so nakazovala, da bodo prihodnji teden še bolj mogočni. Sredi med njimi se je pojavila sramežljiva mala trobentica. Najprej le ena in šele po nekaj metrih naslednja …

Preberi več

Odločitev: da, ne ali nekaj vmes

Sama o sebi sem velikokrat razmišljala kot o osebi, ki nima težav z odločanjem. Pa vendar se mi v nekaterih situacijah zgodi, da z odločitvijo odlašam. Razmišljam o eni in o drugi opciji, odločim se pa ne. Obe opciji sta mikavni, obe si želim, pa vendar obeh ne morem dobiti istočasno.

Odločitve da ali ne

Na koncu mi premišljanje med obema možnostma, da ali ne, posreduje pomembno spoznanje. Spoznanje, koliko dragocenega časa in energije sem porabila, ker sem premišljevala in analizirala, z odločitvijo pa odlašala.

Preberi več

Srnica, bi naredila selfie z mano?

Selfiji so postali življenjska stalnica marsikatere osebe okoli nas. Meni pa od prvega trenutka niso bili simpatični. Nikoli se nisem rada fotografirala, še manj od blizu. In selfie zagotovo pokaže vse pomanjkljivosti mojega obraza. Če niso ravno skrite pod debelim slojem pudra …

Selfie s srno

Seveda selfiji tudi niso primerni za lastnice krajših rok, da ne govorim o vseh neverjetnih pozah, ki jih uprizarjajo turisti s palicami, ki na sliki poleg svojega obraza želijo še mestno znamenitost. Tak ples s palico sem prvič opazovala pred cerkvijo Notre Dame v Parizu, ko je drobna Korejka neustrašno valovala na ozkem kamnitem podstavku vsaj pol ure in zabavala mimoidoče.

Preberi več

Kaj nam lahko ponudi Novi Sad pozimi?

Čeprav največkrat obiskujemo tuja mesta od pomladi do jeseni, pa nam tudi zimski ogled lahko ponudi zanimive izkušnje. Ta januar sem tako odšla na pot v Novi Sad. Vojvodine ne poznam in tudi v njeni prestolnici še nisem bila. Za obisk mesta sem se dogovorila v enem tednu. Včasih je najbolje tako: hitri odločitvi že sledi odhod. Vendar sem bila tokrat pred odhodom postavljena pred preizkušnjo. Letalsko karto do Beograda sem naročila in prejela v petek, komaj štiri dni pred dnevom odhoda. Šele v soboto pa sem opazila, da je na njej februarski datum. Sama sebi sem se nasmejala, kaj vse se mi lahko zgodi. Ni me zaskrbelo. Prepričana sem bila, da se bo uredilo in res mi je agencija v ponedeljek zamenjala karto. Zdaj sem potrebovala le še toliko sreče, da se naslednji dan ne uresniči napoved vremenoslovcev o snežnih padavinah.

Novi Sad pozimi

V Sloveniji se ni uresničila. Zjutraj me je pričakalo oblačno, a suho vreme, in letalo je odletelo ob uri. V avtobusu, ki nas je odpeljal do letala, pa nas je nasmejala še glasna in začudena pripomba šestletnika svojim staršem: »A to naj bi bilo letalo?«. V Beogradu so me pričakale snežne padavine. Dežnik sem itak pozabila doma, a k sreči me je pričakal voznik. Še dobro uro in prispela sem v Novi Sad, mesto z okoli 250.000 prebivalcev in nizkimi stavbami. Prve tri dni mojega obiska je vreme spoštovalo moje obveznosti – bilo je oblačno in nekoliko je snežilo, tako da sem se lahko posvetila delu in spoznavanju domačinov. Zelo toplo sem se počutila v njihovem gostoljubju. V petek opoldne pa so čudoviti sončni žarki premagali jutranji hlad in začelo se je moje spoznavanje tega mesta.

Preberi več

Grossglockner ali umetnost razločevanja

Grossglockner ali Veliki Klek je s svojimi 3798 m najvišji vrh Avstrije. Z nekaj manj kot tisoč metrov nadmorske višine presega naš Triglav (2864 m). Njegov vrh je tudi v poletnih mesecih ovit v belino snežne odeje in vetrovi s snežnimi drobci pogosto neusmiljeno bičajo obraze planincev. Kot starodavni očak se razprostira nad okolico in postavlja izziv moči: “Sem močnejši jaz ali ti?” Gora ali planinec? Njena mogočna gmota zahteva spoštovanje, spoštovanje do primarne biti narave.

Pravzaprav nisem vedela, v kaj se podajam. Rada hodim v hribe, tudi kak dvatisočak obiščem vsako leto, si privoščim plezanje po klinih in se dokaj redno rekreiram. Tukaj pa se konča. Pa vendar si nisem vzela niti trenutka za premislek ali soočanje z idejo, ki jo je pred menoj predstavil prijatelj. “A bi šla z mano na Grossglockner?” “Ja, bi,” je bil moj trenutni odgovor. Izstrelila sem ga kot iz topa in zaznala začudenje in osuplost nad lahko zmago v očeh nasproti mene. Nobenega prepričevanja, nobenega razlaganja. Nisem potrebovala besed. Želja po novi izkušnji je bila v meni. Nekoč, nekje na svoji poti sem nezavedno izrazila, da si želim obiskati višjo nadmorsko višino kot sem jo do takrat poznala v gorah, v Sloveniji.

Grossglockner

Nisem se zavedala, da imam v sebi željo, da se povzpnem na nadmorsko višino nad 3000 m. V resnici se nisem nikoli zavestno ubadala s takšno mislijo. Ko pa se je možnost te poti izrazila pred menoj, je pri meni naletela na še kako odprta vrata. Ideja te poti je zaigrala na melodične strune moje notranjosti in mi v trenutku odprla možnost novega dosežka, ki bo prinesel tudi nova spoznanja. In res jih je …

Preberi več

Obisk Briške jame je vreden 2x 500 stopnic
5 (100%) 1 vote