Avtor: Haris Muratović

Zakaj sploh košarka na vozičkih?



Že kot majhen fantič sem pred sabo videl samo in nič drugega kot žogo. Nobene košarkarske tekme nisem zgrešil in pri rosnih 10-ih letih sem dobil za rojstni dan obroč in mrežico. Dan za dnem sem metal na koš in z veliko volje, želje in truda sem metal vedno bolje. Zaradi ogromne volje do metanja na koš le-ta ni zdržal in zaradi tega sem polomil vsaj dva obroča in zamenjal vsaj dve strgani mrežici. Ta moja strast do tega športa se v zadnjem času še bolj stopnjuje, za kar pa je zaslužen naš mentor in trener Slobodan Banjac.

Košarka na vozičkih

Prav on je kriv, da je košarka v meni dobila večjo vrednost in nekako zaživela. Ker so za ta šport potrebni posebni športni vozički, nam je s pomočjo svojih soigralcev priskrbel tudi te. Seveda bi si vsi želeli še več vozičkov, ker je v zavodu v katerem sem bival in treniral košarko interes za ta šport zelo velik. Njegova zasluga je tudi, da smo se jaz in takratna ekipa lahko občasno priključili treningom izkušenih igralcev v Dragomlju. Dejstvo, da nam je dana možnost treningov z vrhunskimi igralci, ki so hkrati člani slovenske reprezentance nam pomeni zelo veliko, zato smo hvaležni tudi vsem njim.

Preberi več

Človek, ki ga enostavno moraš imeti rad

Aleš Sečnik je že od svoje rane mladosti strasten športnik, saj si življenja ne predstavlja brez športa. On preprosto diha za šport. Že kot majhen fantič se je ukvarjal s številnimi športi  kot so odbojka, plavanje, namizni tenis,… On je preprosto vsestranski človek, saj poleg šole pomaga tudi drugim in vsako stvar uspešno spelje do konca. On je preprosto človek, ki ga občudujem in kot nič kolikokrat povedano moj vzornik.



Prijateljstvo Aleš in HarisAleševa športna pot je potekala po trnovi poti, saj je bilo potrebnega veliko vztrajnosti in truda, a žal se je dne 15. 1. 2006 zalomilo in njegovo življenje se je tega dne bistveno spremenilo. Tistega dne je z družino odšel na smučanje, saj imajo doma skakalnico in vse je potekalo kot običajno, dokler ni Aleš, ko so odhajali domov, očetu rekel, da želi še zadnjič ta dan skočiti. Oče mu je dovolil, Aleš je šel skočit in v veliki želji se je med skokom zalomilo in Aleš je nesrečno padel in pri tem utrpel hude poškodbe hrbtenice, zaradi česar je danes na vozičku.

Preberi več

Le besede za dosego želenega cilja niso dovolj

Sem Haris Muratović. Že kot majhen fantič v rani mladosti sem svojo življenjsko pot skoval skozi šport. Moja pot se je začela tako, da sem šport jemal kot hobi in z njim zapolnil svoj prosti čas in se zamotil a kaj kmalu sem šport gledal popolnoma drugače in s pomočjo njega oblikoval svojo prihodnost. Danes je šport nekaj, kar nebi zamenjal za nič na svetu saj predstavlja velik del mojega življenja in skozi njega sem spoznal tudi samega sebe in življenje gledal popolnoma drugače.

Haris Muratović

V poplavi vseh športov, ki sem jih poizkusil je v moje življenje prišlo plavanje v katerega sem potopljen tudi danes. Sprva sem plaval za hobi znotraj šolskih dejavnosti in tudi za šolo tekmoval a kaj hitro so mi tovrstna tekmovanja prišla v kri in sem vse treninge in svoje moči usmeril le na tekmovalno raven. V času osnovne in srednje šole sem se udeležil raznih tekmovanj znotraj Slovenije,a kaj hitro so ta tekmovanja prešla slovensko mejo in sem se udeležil tudi tekmovanj v tujini. Eno večjih tekmovanj je bilo na Danskem in sicer v Kopenhagnu kjer so me kvalificirali v skupino S5 za udeležbo na večjih tekmovanjih. Tukaj se moja športna pot ni ustavila ampak šele dobro začela saj je po tem tekmovanju sledilo veliko število tekmovanj tako v Sloveniji kot v tujini.

Preberi več




Zakaj sploh košarka na vozičkih?
Oceni tole stran