Kategorija: Potovanja in turizem

Škofjeloški grad – del zgodovine, ki obstaja v sedanjosti



Škofjeloški grad je prvi izmed gradov v Sloveniji, katerega sem pred kratkim obiskala. Gradovi v Sloveniji spadajo med kulturno dediščino in le-to je treba ohraniti. Škofjeloški grad je bil zgrajen leta 1202 in bil tekom let večkrat obnovljen. 816 let zgodovine je pred nami in veliko se je zgodilo v tem času.

Do pobočja Škofjeloškega gradu vodita dve poti. Prva opcija je, da se tako kot jaz povzpnete peš po strmi poti iz mesta. Druga opcija pa je, da se tja pripeljete po vozni poti iz jugo-zahoda. Ko pridete na vrh in prestopite železna vrata, zagledate na jugo-zahodnem vogalu obrambni stolp. Stolp je dvonadstropen in okrogel, pokrit s stožčasto streho.

Preberi več

Velika planina je krasen kraj za izlet z družino in otroci

Velika planina se nahaja v Kamniško savinjskih Alpah in predstavlja le en kos etnografske dediščine. Tam so bili najdeni ostanki prazgodovisnkih staroselcev, že od vsaj 10. stoletja, pa so na tem območju pasli živino. Tudi v Avstro – Ogrski je bila Velika planina eno največjih pastirskih naselij. Na najvišjih treh planinah; Mali, Gojški ter Veliki planini, pa so zgradili posebne pastirske stanove, ki imajo edinstveno obliko, saj jih ne najdemo čisto nikjer drugje. S skodlami pokrite so hišice, ki imajo krožne strehe, katere segajo le nekaj centimetrov od tal. Te hišice dandanes služujo kot počitniške hišice, veliko več jih je kot nekoč in tudi živino pasejo, kot nekoč.

Velika planina

Velika planina se razteza kar na 5,8 kvadratnih kilometrih. Njen najvišji vrh se imenuje Gradišče, ta pa se dviga kar na višini 1666 metrov nad morjem.



Nekaj najlepšega je sprehod med pašniki po Veliki planini. Ne le da se tako naužijemo svežega zraku, tudi ogromno stvari lahko vidimo, ki so resnično vredne ogleda. Med sprehodom lahko celo naletite na lastnike koč, katere lahko vprašate, če vam dovolijo malce pogledati v notranjost koče, nekateri pa vam utegnejo ponuditi tudi domače izdelke iz mleka v pokušino.

Koče so povezane v pastirska naselja, ki so jih zgradili pastirji sami. Poleg teh pa najdemo še nekaj drugih znamenitosti. Primer tega sta dve jami, Mala in Velika Veternica. Ogledamo si lahko tudi kapelico v čast Marije Snežne, ki tu stoji že od davnega leta 1938, do danes pa so jo že morali obnoviti. Za tiste, ki radi smučajo, pa je Velika planina odlična izbira tudi pozimi, saj se na njej lahko smučate, do vrha vozijo celo gondola, dvosedežnica in pa vlečnica.

Velika planina ima tudi planinske domove (Dom na Mali planini, Domžalski dom) in pa gostišče imenovano Zeleni rob. Seveda pa se, kot že rečeno, lahko pri kakem lastniku koče okrepčano z domačimi izdelki. Preberi več

Triglavska jezera so zavarovana od leta 1924

Triglavska jezera, najdemo tudi kot Dolina Triglavskih jezer in tudi kot sedmera jezera. Nahajajo se v Triglavskem narodnem parku in park sedmerih jezer je zavarovan od leta 1924. Vsa sedmera jezera ležijo v alpski dolini med Bohinjem in Trento.

Jezer je v resnici več, ampak najbolj se omenjajo večja Triglavska jezera, kar jih je res sedem. Ostala pa so manjša jezerca ali pa majhne mlake, ki niso tako pomembna. Sedmera jezera, ki se tudi omenjajo so čez celo leto vidna in si jih lahko ogledamo ter poslikamo. V dolini Triglavskih jezer najdemo gorske alpske živali, najdejo se tudi fosili ter čudovite alpske rastline.

Triglavska jezera

Foto: Simona Štravs

Prvo Triglavsko jezero, ki leži na višini 1993 metrih je Jezero pod Vršacem, nekateri mu tudi rečejo Jezero v Podstenju. To jezero je zelo zanimivo saj je poleti jezero zmrznjeno, najdemo pa ga blizu Zasavske koče.

Malo pod Zasavsko kočo najdemo drugo jezero, ki se imenuje Mlaka na Laštah, poleti ko je zelo vroče se zgodi, da tega jezera ne vidimo saj rado usahne.

Na višini 2006 metrih nad morjem je Rjavo jezero in leži najvišje od vseh Triglavskih jezer. Poleti se tudi lahko zgodi, da usahne, je pa dolgo 150 metrov, globoko je nekje 10 metrov in široko 100 metrov.

Naslednje jezero, ki ga štejemo med Triglavska jezera je Zeleno jezero. Ime je dobilo tudi zato, ker se od alg obarva zelene barve in je zelo lepo na pogled. Veliko je 100 metrov, globoko 2 metra in široko 80 metrov. Leži na višini 1988 metrih in se nahaja pod Hribarice. Ni daleč od Zasavske koče na Prehodavcih, če se nahajate tam se le napotite do njega.

Preberi več




Krnsko jezero z obliko peščene ure

Simon Rutar je bil slovenski zgodovinar, geograf in arheolog, ki se je rodil v vasici Krn, v občini Kobarid. V svojem življenju je napisal nekaj pesmi med drugim tudi Vasovalno, ki deloma opisuje tudi Krnsko jezero. Pesem je bila objavljena leta 1883, v Ljubljanskem zvonu, v zbranih Narodnih pesnih.

Krnsko jezero

Krnsko jezero, avtor: Matjaž Dremelj

Krnsko jezero vsako leto navdušuje številne planince, ki se odpravijo raziskovat nov svet, visoko nad gladino morja. Jezero v obliki peščene ure je le eno od treh jezer. Obstajata še Dupeljsko jezero ter manjše jezero v Ložnici, zato velikokrat zasledimo poimenovanje Krnska jezera.

Vzpon za Krnsko jezero je možen iz dveh strani. Lahko pričnete iz doline Lepena, kjer se pripeljete do Doma dr. Klementa Juga, na nadmorski višini 700 m. Klement Jug je bil slovenski alpinist in filozof, ki je utopično želel slediti zastavljenim ciljem, a je zaradi previsokih ciljev in pričakovanj izgubil življenje v Triglavski severni steni. Sam »Dom« prej ni bil namenjen planincem, pač pa je imel funkcijo italijanskega vojaškega poslopja. Leta 1953 so ga preuredili in spremenili v planinski dom ter poimenovali po slovenskem alpinistu. Od Doma dr. Klementa Juga se vzpenja lahka označena pot za Krnsko jezero, primerna za vso družino. Sam vzpon traja približno 2 uri in pol.

Preberi več

Hidžab, nikab, burka

Hidžab, nikab, burka so muslimanska pokrivala in način oblačenja, ki so jih v večini EU začeli obsojati. Zakaj?

Poglejmo malo v zgodovino oblačenja. V času stvarjenja in prvih zgodovinskih opisih je bil človek brez oblačil. Šele jabolko spoznanja je privedlo do t.i. sramu in sta si nadela »figov list«. Potem so kasneje nosili samo preproste prepletenke preko telesa. Tekom zgodovine in s pojavom tekstilne industrije so se vedno znova narekovali trendi oblačenja. In ti so bili vedno zahtevnejši. Več plasti. Bogat tekstil. V temačnem srednjem veku so bile ženske zavite v tekstil od pet do glave. Šele po vojni se je pričel trend lahkotnejših oblačil do današnje mode Pokaži čimveč kože.

Tudi v Sloveniji ni bilo prav nič drugače. Zanimivo je predvsem to, da modni trendi narekujejo predvsem oblačenje žensk. Moških se dotaknejo samo mimogrede. Moja babica je vedno nosila tričetrt do dolge rokave. Na glavi je imela ruto in vedno je bila v krilu. Ona je bila tako vzgojena in je tako živela. In če bi bila danes še živa, sem popolnoma prepričana, da je ne bi nihče sploh opazil, kaj šele preganjal. Zakaj je bila vedno tako oblečena. V tistih časih niso imeli sodobnih kopalnic. Zato je lase z ruto obvarovala pred umazanijo. Prav tako telo. Vsak večer si je umila le roke, noge in obraz. Potem so se začela krajšati krila, rokavi. V zgodnjih šestdesetih je bil že greh pokazati malo več kože. In tako je prišlo do seksualne revolucije, ki pa, roko na srce, ni prinesla nič dobrega. Trendi pa so se nadaljevali vse do Mini bikini in Tanga. Pa smo zopet na začetku. Samo en problem je. Onesnažen zrak. V začetku pa tega ni bilo. Zato se pojavljajo številne kožne bolezni in alergije. Zato se je moral začeti protokol oblačenja. Ker je šlo vse v… Preberi več

Slap Kozjak – priljubljena izletniška točka

Slap Kozjak je najvišji slap in najbolj znan slap v mestu Kobarid. Slap Kozjak ne pusti obiskovalcev ravnodušnih, saj njegova lepota očara vsakega obiskovalca. Splača se zapeljat v mesto Kobarid in se sprehodit do njega.

Visoko pod Krnčico teče skozi več korit šest slapov, ampak le dva slapa Kozjak sta dostopna za obiskovalce. To sta Veliki Kozjak, ki je velik 15 metrov, ter Mali Kozjak, ki je velik 10 metrov. Potok Kozjak je izdolbel korita in prek skalnih pregrad so nastali slapovi Kozjak. Veliki Slap Kozjak je ena največjih znamenitosti v Kobaridu. Je najlažje dostopen za vso družino in vse starosti. Veliki Kozjak leži v temačni dvorani, dno pa zaliva modro zelena barva tolmuna.

slap Kozjak

Najprej se moramo pripeljati v mesto Kobarid in se peljemo v smeri Drežnice. Zapeljemo se čez Napoleonov most in reko Sočo in zavijemo takoj levo. Čez nekaj metrov bomo zagledali tudi parkirišče in smerokaze za Slap Kozjak. Tu je najboljše, da pustimo avto, saj smo v Triglavskem narodnem parku in ni najboljše drugod pustit avto, ker lahko dobimo kazen in takrat ne bomo najbolj veseli. Tudi tukaj bomo parkirišče morali plačati. Od parkirišča se usmerimo na peš pot, ki nas vodi za Slap Kozjak. Pot nas najprej vodi po sončnih travnikih, kasneje pa pridemo v gozd. Na levi strani nas bo spremljala smaragdna reka Soča, nad katero boste gotovo navdušeni. Ko se bomo po poti v gozdu sprehajali proti Slapu Kozjak, bomo na desni strani opazili tudi table za ostanke kavern iz 1. Svetovne vojne. Ne bo nam žal, če še te kaverne med potjo obiščemo, posebej otroci bojo navdušeni, ko se bodo sprehajali čez rove. Vse je lepo označeno in prehodno, tako da le pot pod noge. Najprej pridemo nazaj na pot, ki nas vodi do slapu. Preberi več

Pošiljanje pravih razglednic iz Tajske z aplikacijo Thailand Postcard

Se še spominjate časov, ko smo pošiljali prave razglednice svojim domačim in prijateljem? Tiste razglednice, ki so pričarale del lepot potovanja tistim, ki so ostali doma. Mogoče ste razglednice, ki ste jih dobili shranili na polico, mogoče ste jih z magnetom za nekaj časa imeli na hladilniku oz. dali v okvir namesto slike? A zagotovo je to bil spomin, ki je trajal dlje časa, saj ste se vsakič, ko ste videli podobo iz razglednice spomnili na prijatelja oz. družinskega člana, ki vam je poslal to razglednico. In začetek spomina se je začel, ko ste odprli poštni nabiralnik in vas je v njem, poleg računov in oglaševalskih sporočil, čakala čisto prava razglednica od nekoga, ki se je na potovanju spomnil na vas.

Thailand postcard

Danes, v času dostopa do informacij kjerkoli in kadarkoli, smo večinoma navajeni pošiljati slike preko družbenih omrežij kot je Viber, Facebook, Whatsapp, Snapchat in drugi. Večinoma so to slike sebkov (selfie) na znamenitih destinacijah, rajskih plažah ali preprosto ob popularni lokalni hrani. Tudi to je lep spomin in s pomočjo družbenih omrežij lahko svojo potovanje oglašujemo veliko večji množici ljudi. A žal se v tem hitrem svetu ta slika in spomin izgubi v roku parih sekund in tudi sliko potovanj prijatelja večinoma nikoli več ne pogledamo, kaj šele da bi si jo natisnili.

Ko sva s svojim partnerjem potovala po svetu in iz različnih potovanj pošiljala razglednice  svojim domačim in prijateljem sva vedno naletela na isto težavo pri pošiljanju razglednic. Najprej je bilo potrebno razglednice poiskati. To je bilo razmeroma lahko, saj se papirnate razglednice še vedno prodajajo po kioskih, turističnih centrih, hotelih ipd. Naslednji izziv je kupiti znamko, ki jo pogosto ne moremo kupiti skupaj z razglednicami. In takrat se začne obiskovanje trgovin in spraševanje, če imajo znamke. Po nekem času znamke končno dobimo in sedaj je čas, da napišemo razglednice. To je najlepši del saj lahko opišemo del našega potovanja svojim bližnjim. Včasih je lahko tudi zamudno, ker bi želeli vsem napisati isto a žal, ko pišemo na roko ne moremo uporabiti kopiraj/prilepi. In ko so razglednice napisane in znamke prilepljene je potrebno poiskati še poštni nabiralnik kjer bomo lahko razglednice odposlali. In to je ponavadi najtežji del in pogosto se zgodi, da se vrnemo domov z napisanimi razglednicami . Preberi več

12 kvalitetnih gostiln v Murski Soboti in okolici

Pristna domača hrana in okusi dobrih jedi vas pričakujejo v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Z nasmehom na obrazu bodo za vas odprli svoja vrata in vas gostoljubno postregli. Le na vas je, da se odločite med pestro izbiro, ki jo ponuja naslednjih dvanajst gostiln.

Popeljimo se v najbolj ravninski svet Slovenije. Tako oko ujame prekrasne gozdove in kulturno ter naravno dediščino. Murska Sobota privabi s starejšo in novejšo sodobno arhitekturo, med muzeji, galerijami si napasite oči tudi v parkih ali ob reki Muri. Pričakujejo vas v Lendavi, Ljutomeru, Gornji Radgoni in ostalih prelepih krajih z izvrstno kulinariko.

gostilne v Murski Soboti

Penzion Letališče, Murska Sobota

http://www.penzion-letalisce.si/

Če iščete lokal z odlično lokacijo, ste v Penzionu Letališče zagotovo na pravem naslovu. Od Murske Sobote so oddaljeni le tri kilometre, od bližnjih termalnih kopališč pa vas loči le 15 minut.

Ne le, da se boste sprostili v popolnem miru, tudi otroci bodo lahko po mili volji uživali na igralih. V bližini ni ceste in  je dobro poskrbljeno za varnost otrok. Lahko se boste poglobili v pestro izbiro jedi, ki jih ponujajo in si privoščili kozarec dobrega vina iz velike izbire vin in ostale pijače. Preberi več

Obisk Briške jame je vreden 2x 500 stopnic

Briška jama se nahaja v naši bližini, na Tržaškem Krasu ob slovensko-italijanski meji, pa vendar marsikdo še ni slišal zanjo. Jama se ponaša s kar dvema vpisoma v Guinessovo knjigo rekordov. Prvi vpis v letu 1995 si je prisložila kot največja turistična jama. V resnici je osrednja dvorana velika, saj njena višina dosega 98,50 m, širina 76,30 m, dolžina pa 167,60 m (prostornina 365.000 m3). Posledično se je jame v italijanščini prijelo ime Grotta Gigante (Velika jama). Prestižno pa je tudi dolgotrajno obdobje turističnih obiskov v jami, ki že presega 100 let. Drugi vpis v Guinessovo knjigo rekordov je jama zabeležila, ko je bil v njej izveden skok s padalom.

Briška jama

Obiskovalci v jamo vstopijo na nadmorski višini 275 m in se preko niza stopnišč spuščajo do nadmorske višine 101,10 m, najnižje točke ogleda. Stopnic je ogromno, številka naj bi se med spustom približala 500 stopnicam, pri dvigu pa še dodatnih 500. Nisem štela, saj so me očarali številni stalagmiti in stalaktiti, ki so izoblikovali različne sence. Pravzaprav je značilna oblika stalagmitov, ki rastejo iz tal proti stropu, krožnikasta – podobna kupu naloženih krožnikov. Razlog je visok strop. Ko kapljica z raztopljenim apnencem pade s stropa, se zaradi dolgega pada in hitrosti, ki jo pri tem doseže, močno razprši. Najvišji stalagmit je Ruggerov steber, ki je visok 12 m. Rast je počasna, in sicer okoli 1 mm v 15 letih. Preberi več

S kolesom okrog Blatnega jezera

Blatno jezero….legenda med jezeri…jezero, ki je bilo nekoč morje predvsem za vzhodne Nemce…jezero, ki nudi tisoč in eno možnost zabave, od kolesarjenja, plavanja, surfanja, jadranja, odbojke na plaži, ter različne zabave in koncerte. Poleg tega je zelo razvit tudi zdraviliški turizem, sploh v Hevizu, kjer so številni termalni vrelci.

Termalno jezero v Hevizu- Blatno jezero

“Balaton” se ponaša tudi z elegantnimi in skrivnostnimi dvorci, zmernimi cenami in vsako leto privablja s svojim kristalno čistim zrakom na tisoče turistov, še vedno predvsem nemških, avstrijskih in madžarskih, ki si želijo zabave in vode. In zakaj ne izbrati malo drugačnega poletna dopusta, namesto čakanja v dolgih kolonah, ki se vijejo proti jadranskemu morju?

Preberi več

Če nimaš darila raje ne hodi na obisk!

Ker sem v Srbiji živela celih 9 let in sem še vedno povezana s srbsko kulturo, upravičeno lahko rečem, da v tamkajšnji deželi obiski pravzaprav izražajo običaj, saj so se do danes obdržala nenapisana pravila obiskov in se smatrajo kot zelo pomemben način vzdrževanja socialnih stikov.

V Sloveniji trdno velja, da če želimo koga obiskati, ga moremo prej vprašati in se dogovoriti za datum in uro. Zaželjeno je, da se najavimo vsaj en dan prej, če pride do kakšne spremembe, pa moramo to čimprej sporočiti gostitelju, da lahko morebiti prilagodi svoje načrte. Prav tako moramo povedati, če bomo prišli sami ali s partnerjem ter če bodo z nami otroci.

Preberi več

Škofjeloški grad – del zgodovine, ki obstaja v sedanjosti
5 (100%) 1 vote