Kategorija: Zdravje

Buče na mizi: Knjiga, ki vam ne prodaja bučnic

Buče so ljubezen na prvi pogled, ki ponavadi traja vse življenje. In čeravno spomladanski čas zaznamujejo druge vrtnine, kot so na primer šparglji, prva spomladanska solata, rdeče sočne redkvice, jagode, pa divje užitne rastline kot so regrat, čemaž, smrdljivka, je pričujoča knjiga več kot le običajna kuharska knjiga.

Uvodna poglavja nam postrežejo z vsebinami, ki se sprehodijo skozi zgodovino buč in bučevk, nam obelodanijo veliko pestrost sort, ki jih najdemo po svetu preko osemsto različnih sort. Uvodni teksti nam pomagajo odpravljati predsodke pred bučami kot kvalitetno hrano za človeka in nam povedo, zakaj to ni le hrana za prašiče.

Bučni struklji z domačo slanino

Bučni štruklji z domačo slanino

Ob tem pa se v drugem poglavju bralec in bralka srečata s kopico vedenj, kako so buče človekovemu zdravju ene najbolj pomembnih poljščin in vrtnin. Buče imajo močan antioksidativen učinek, zato njihovo redno uživanje zmanjšuje možnost za pojav rakastih obolenj. 100 mg pečene buče vsebuje 280 mg kalija, 15 mg vitamina C, 1,8 mg vitamina E, najljubše hrane imunskega sistema to je karotenov pa vsebujejo 3255 mcg. Poleg vsega naštetega pa so buče zelo nizko kalorične, zato njihovo uživanje pomaga pri razgradnji maščobnih oblog. Velja pa tudi omeniti znane diuretične lastnosti buč, kar je dobrodošlo pri danes tako opevanih detoks dietah, saj z izločanjem urina, omogočimo telesu, da izloči še več strupov in se zato očisti.

Preberi več

Brokoli je vir zdravja, tudi otroci naj ga uživajo!

Brokoli je zelenjava križnica, med katere spadajo tudi zelje, ohrovt, cvetača, koleraba itd.. Spada v kategorijo zdravih živil. Zaradi svoje barve in okusa ga radi uživamo predvsem odrasli. Otroci se uživanju brokolija, če se le da, spretno izognejo in skoraj vedno po koncu obroka le ta ostane na krožniku.

Brokoli vsebuje veliko folne kisline, vitamina C, K in nekatere izmed vitaminov B – kompleksa in veliko antioksidantov ter mineralov. Po raziskavah naj bi preprečeval tudi nastanek predrakavih celic in preprečeval oziroma omilil simptome marsikaterih znanih bolezni. Deluje protivnetno in krepi organizem.

Pri nakupu brokolija je potrebno paziti, da izberemo brokoli lepe temnozelene barve, da ga lahko hranite še nekaj časa v hladilniku, če seveda pri pripravi obroka ne porabite vsega. Pri pripravi različnih jedi iz brokolija lahko uporabite vse dele rastline (cvetove, liste in steblo), odstranimo le zelo olesenele dele stebla. Uživate ga lahko tudi surovega (kot dodatek pri pripravi smutija), čeprav se večinoma uživa termično obdelan. Brokoli rumene in vijoličaste barve, je pri nas redkost.

Brokoli1

V primeru, da otroci v družini brokolija ne marajo in ga kljub vaši borbi ne pojedo in ostane na krožnikih, jih lahko k uživanju spodbudite s pripravo okusnega namaza ali pripravite slastno brokolijevo juho, vendar gre pri nas juha bolj težko po grlu.

Preberi več

Ko javnost pogleda stran, neumnosti prihajajo na plan

Je elektronska cigareta trenutno izbrisana iz slovenskega zemljevida?

Je. Zakaj? Poglejmo. Družbene institucije imajo moč, da prek reprezentacij, ideologij in diskurzov uveljavljajo svoje verzije resnic kot nekaj edino logičnega, čeprav včasih služijo samo njim, ne pa tudi splošnemu dobremu. To med drugim dosegajo z zavajanjem in izpuščanjem kontekstov pri določenih tematikah. In kaj se zgodi, ko splošna javnost preveč pasivno sprejme tisto, kar jim »prodajajo« institucije, torej mediji, lobiji, država in gospodarske elite? Kaj se zgodi, ko državljani odmahnemo z roko in si rečemo, ah, nimaš kaj, tako pač je, saj ne moremo nič spremeniti? Zgodi se to, da »mi« živimo življenje po nareku drugih in »oni« uspešno uveljavijo svoje interese, ne glede na to, kakšno škodo s tem zadajo »navadnim«, v očeh kapitala ničvrednim smrtnikom. Zgodi se to, kar se je zgodilo z elektronskimi cigaretami v Sloveniji, ki jih je strokovno neutemeljen in sam sebi kontradiktoren zakon malodane izkoreninil, čeprav bi lahko rešile mnoga življenja kadilcev. Zato se mi zdi nujno, da pozovem h konstruktivnemu in razumnemu dialogu vseh udeleženih strani. Predvsem pozivam, da se nam v dialogu pridružijo institucije, ki so doslej s sprenevedanjem, molkom in negativnimi prikazi elektronske cigarete povzročili, da mala slovenska podjetja, ki tržijo elektronske cigarete, umirajo s svetlobno hitrostjo, medtem ko uporabniki znova kupujejo zanje neprimerljivo bolj škodljive tradicionalne cigarete ali pa brzijo po nakupih v tujino. To je enostavno nedopustno in takšna sramota se pač ne bi smela goditi.

e-cigaretta

Elektronska cigareta je v svetovnem merilu že nedvoumno dokazala, da je daleč najperspektivnejša med izdelki, ki pomagajo pri zmanjševanju uporabe tobaka. Kot ugotavlja britansko ministrstvo, so uspešen pripomoček pri opuščanju cigaret, hkrati pa zmanjšujejo tveganje za zdravje pri uporabi vsaj za 95 % ali celo več, če jih primerjamo s tobačnimi. In za tobak že dolgo vemo, da je kriv za milijone smrti po svetu. Tudi v Sloveniji ni nič drugače. Pravzaprav je Slovenija ena redkih držav v Evropski uniji, kjer se je število kadilcev v zadnjih letih povečalo! Je mogoče, da odgovornost za to nosi tudi pretirano negativna drža pristojnih institucij do elektronske cigarete? Po mojem mnenju da, kajti, kot navaja grški kardiolog in strokovnjak za to področje, dr. Konstantinos Farsalinos, je v Evropski uniji že 6.1 milijona kadilcev s pomočjo elektronske cigarete opustilo kajenje, pri nas pa je bila številka uporabnikov v primerjavi z državami, kjer nimajo izrazito negativnega pristopa ali pa elektronsko cigareto podpirajo, zelo zelo nizka. Sploh neprimerljiva. Po sprejetju novega tobačnega zakona, ki je ponudnike in dostopnost elektronskih cigaret praktično ugonobil, pa boste verjetno uporabnike lahko preštevali kar na prste.

Preberi več

3 leta noči

To so tista leta, ko nisem videla dlje od svojega nosu. Pa še to je bilo predaleč. Nisem videla čisto nič. Ne pri sebi, ne pri drugih. Cel svet je bil slab, vsi so bili proti meni. Življenje je pekel, ki se ne bo nikoli končal. Zakaj sploh živim? Ali se sploh splača živeti? Saj je vse čisto brez veze.

Kako še vedno čutim te besede. Počasi jih spuščam iz svojega besednega zaklada. Vendar vidim, da nisem bila edina. Da nimam in nisem imela edina takih problemov. Veliko je še takih ljudi, ki ne vidijo rešitev.  Čeprav bi hotela, ne morem nikomur pomagati, kot tudi meni ni pomagal nihče. Vse sem morala narediti sama. Da, imela sem ljudi ob sebi, ki so mi bili mentorji, mi svetovali, mi dajali pogum, voljo, pogoje, da sem šla naprej in sem se spremenila in s tem tudi odnos do okolice.

prerojena zenska

Veliko je še stvari, ki jih vidim na takšen način kot prej, čeprav bi se ta pogled v tem času lahko že spremenil, vendar vem, da moram te stvari še predelati. Toda ni drugega človeka na tem planetu, kot sem jaz sama, da se primem v roke in naredim spremembo na sebi. Nisem popolna, ter tudi jaz kdaj pa kdaj ne morem, ne zmorem, nočem, se mi ne da. Vendar brez nič ni nič. Spremembe se dogajajo pred vašimi očmi.

Preberi več

Večno mladostni

Mladosten in zdrav videz ostaja želja slehernega posameznika, hkrati pa predstavlja izziv današnjemu stresnemu načinu življenja. Veliko znanstvenikov se je ukvarjalo s preučevanjem procesa staranja, kaj ga povzroča in kako ter na kakšen način ohraniti kljub staranju mladosten in zdrav videz … razkrili so skrivnost 21. stoletja.

Proces staranja …

ni zgolj rezultat kopičenja let, temveč poškodb celic v našem organizmu. V tej majceni enkratni enoti je zapisano življenje in s tem pričakovana življenjska doba. Želja vseh je dobro počutje, vitalnost, zdravje ter ohranjanje mladostnega videza navznoter ter navzven ter maksimalno dobro počutje ne glede na starost in leta. Sodobna znanstvena tehnologija lahko napreduje veliko dlje kot zgolj do obravnavanja bolezni in reševanja življenj. Tako so večletna raziskovanja v medicini prinesla dolgo pričakovana odkritja za izboljšanje kakovosti življenja slehernega posameznika.

skincare

 Razlog skrit prostemu očesu

Razlog staranja ni viden s prostim očesom. Odgovor se skriva v telomerih, čigar ključna naloga je, da ščitijo genski DNK zapis. Le-ti so ob rojstvu močni in dolgi, sčasoma pa se začnejo krajšati in se posledično tudi iztrošijo. Prične se tako imenovano celično staranje. Kadar postanejo telomeri prekratki, ne morejo več opravljati ključnih funkcij in celica odmre, kar se imenuje Apoptoza. V primeru, če pa celice prenehajo delovati, pričnejo izločati nevarne molekule, ki škodujejo sosednjim celicam in prične se celično staranje.

Preberi več

Demenca, ujetništvo brez ograje

Na moje prejšnje pisanje, ki ga najdete na www.preberite.si/demenca-2 sem dobila odziv. Pisala mi je Natalija Bečan, ki mi je dovolila uporabo njenih podatkov v zgodbi, saj je treba take informacije deliti, da se tudi drugi ljudje zavejo, da niso sami na tej poti in so izkušnje povsod podobne.

Napisala mi je, da je za demenco zbolel njen oče, ki je star 85 let in od začetka bolezni je njegova ujetnica. Naj povem, da se on tega ne zaveda. Tudi svojci, ki se odločijo, da bodo skrbeli za svoje drage, ki so zboleli za demenco, se za to odločijo sami, vendar iz različnih vzrokov. Nekateri zato, ker so domovi za ostarele predragi, ter prepolni. Poleg tega ni vsak dom za ostarele primeren za bolnike z demenco, ker taki bolniki hočejo domov in bežijo. Domov pa ni samo v zadnje domovanje, ampak v rojstno hišo. Prav zaradi tega morajo domovi biti na žalost zaprtega tipa, to pomeni, da ne more vsakdo uiti, ne pa, da je bolnik zaprt v sobi. Okoli doma je lahko tudi varovalna ograja, ki onemogoči bežanje. Poleg tega so taki bolniki posebni in dom potrebuje ljudi, ki poznajo to bolezen.

Vendar kaj pa posamezniki doma? Nihče jih ne nauči kako se morajo domači obnašati do bolnika, nihče jih ne poduči o bolezni. Domači se morajo znajti sami. Na srečo obstajajo društva za pomoč. Vendar veliko ljudi se ne odloči za taka društva, ker ne ve zanje, pa tudi sprejme vse posledice, ke tako pač je in se ukvarja iz dneva dan z bolnikom, ki potrebuje stalni nadzor. In tako kot pri ostalih ogroženih skupinah, tudi tu država onemogoča bolnikom in domačim, da bi se odpočili, da bi živeli, ter tako kto bolnik tudi domači životarijo. Bolniku ne pripada skoraj nič. Bolniki ne zaznajo osnovnih potreb, ne vedo kdaj izločajo, zato potrebujejo plenice. Vendar zdravnik lahko predpiše samo 2 plenici na dan. Kolikokrat pa greste vi na potrebo? Samo dvakrat na dan? Ne verjamem. Vendar bolniki z demenco morajo ali ne izločati, ali pa so cele dneve v mokri ali »osrani« plenici. No, lahko pa se domači odločijo za drugo možnost. Doplačilo, ki ni tako majhno. In smo spet tam.

Preberi več

Smo sužnji časa?

Velikokrat, dovolim si reči prevečkrat, slišim tarnanje nad tem, da čas beži. Nato se v meni porodi razmislek o odnosu, ki ga imamo ljudje do časa. 

Smo sužnji časa?

Dan ima 24 ur, 24 ur pa ni malo za samo en dan, v katerem imamo možnost izbrati, kaj bomo počeli, o čem bomo razmišljali in ali se bomo povezovali. Lahko izberemo, kdaj si bomo vzeli čas zase, in spet le sami opredelimo, kako se bomo gibali skozi čas.

Tako ja, dragi bralci, predstavljajte si, da čas v resnici stoji in smo mi tisti, ki se gibamo skozenj. Razumljivo je, da živimo v hitrem tempu, in prav tako je jasno, da bi radi svoj čas preživeli čim bolj kakovostno. Kadar izberemo in počnemo, kar nas veseli, lahko dojamemo, da imamo v resnici neprecenljivo možnost, da določimo, kaj bomo počeli, in si organiziramo svoj čas.

Preberi več

Je možno oditi iz nasilnega partnerskega odnosa? Je!

Resnično zgodbo svojega življenja mi je zaupala moja znanka in prosila, naj jo zapišem in objavim. Namenjena je vsem ženskam, ki trpite v nasilnem odnosu. Vsem vam, ki mislite, da si boljšega ne zaslužite, in vsem vam, ki mislite, da za vas ni rešitve. Vsem vam, ki ne verjamete, da se da oditi od partnerja, ki vas ponižuje in fizično zlorablja.

V naši družini sta bili dve stvari stalnica: alkohol in nasilje. Ali sta bila starša alkoholika ali ne, se nisem nikoli spraševala, ker je bilo čisto normalno in naravno pri nas, da se pije. Malo, veliko, preveč, ni pomembno, pije se. Na zunaj smo bili zgledna družina in raje ne govorim, kaj vse smo skrivali pod to lepo fasado! Očetovo nasilje nad mamo in nama z bratom, očetovo pretirano zanimanje zame, danes bi temu rekli zloraba, materino pretirano ukvarjanje s samo sabo in namišljenimi boleznimi, ves čas pa vse primerno »začinjeno« z alkoholom. Z bratom sva odraščala kot dva samorastnika. Nikogar ni pretirano skrbelo za naju, samo da je bila fasada brez razpok, kar pomeni, dokler so bile ocene dobre, dokler sva se obnašala v skladu s pravili, tako dolgo je bilo vse v redu. Ko je padla slabša ocena, pa tu ne mislim enke ali dvojke, ampak štirice, ali ko se je očetu zdelo, da nečesa nisva naredila, kot bi morala, naju je pretepel, da sva bila oba v modricah. Mama je vse molče spremljala. Danes vem, da je bila tudi ona preveč omamljena od alkohola in tablet za depresijo, da bi se sploh zanimala za dogajanje ali posegla vmes, ko naju je oče tepel.

Preberi več

Telo mi je povedalo, da sem se izgubila v lastni utrujenosti

Tisti noč sem se zbudila z močno bolečino v želodcu in vsa prezebla. Sredi aprila sem bila pokrita z dvema zimskima odejama, moje telo se je treslo, noge pa sem imela tako mrzle, kot bi jih ravno namakala v kadi z ledom. Res ni bilo prijetno, bolelo je in peklo, zaspati pa tudi nisem mogla več nazaj. Zvijala sem se od bolečine, vedela pa sem, da vzrok ni fizične narave, saj sem v zadnjem času res intenzivno v stiku sama s seboj, zato sem tokrat lahko le zaprla oči in prosila za namig. Prosila sem svoje telo naj mi pove, kaj se dogaja. Ni bilo potrebno dolgo, ko sem dobila informacijo, naj posežem po drobni modri knjižici, v kateri so opisane fizične težave in njihova povezava z našim podzavestnim svetom. Sredi noči sem se poglobila v iskanje vzrokov mojega stanja in vedno znova ostala presenečena nad dejstvom, kako resnično je vse skupaj.

 

Povezala sem bolečino in svoje delovanje oz. vzorce, ki so mi jo povzročili. Toliko lekcij sem že osvojila, tako jasna mi je teorija, a hkrati sem na telesu začutila tako močno nasprotje. Teorije preprosto še nisem v celoti zaživela.

Preberi več

Shujšala 17 kg in po sedmih letih še vedno podobna teža

Prihaja poletje in kopalke. Mediji pa nas spominjajo na idealno telesno težo. Kako shujšati v treh mesecih. Reklam je vse polno. Ni problema. Samo popijete in hujšate. Do poletja boste kot manekenke. Pa ne nas »farbat«. In ker ne uspe, smo zakompleksane in ne gremo v kopalkah na sonce. Punce ne ga »srat«. Nastavite se soncu. Pa kaj, če imate kakšen »šlaufek« preveč. Vitamina D boste imele pa na pretek. Pa še sprostile se boste. Imejte se rade take kot ste. Če bi pa res rade shujšale, pa ni druge, kot francoska dieta »manjžri« in čas. Deluje. Preizkusila in uspela na sebi.

Shujšala 17 kg in po sedmih letih še vedno podobna teža

Leta 2010 sem snemala tv serijo Kdo je pravi kuhar. Ko sem se videla na televiziji, sem se zgrozila. S svojimi 75kg na 158cm višine sem zgledala ogabno debela. Počutila se še niti nisem tako slabo. Celo pritisk sem imela končno normalen. Prej so ga vedno iskali tam nekje okoli 100 zgornjega. Bila sem doma. Debelost je v rodu. Spustila sem se z vajeti. In pridelala odvečne kilograme. Na tv pa tako zgledaš še bolj okrogel. Skratka tisti moment sem se odločila da bom »zdravo« hujšala. Kilogram na mesec. Z vztrajnostjo mi bo uspelo.

Preberi več

Fibromialgija: izkušnje in kako živeti z njo

Fibromialgija je bolezen oziroma sindrom, ki zajema skupek več simptomov: od bolečin, za katere ni mogoče najti točnega vzroka – bolečine se pojavljajo tudi v mišicah, četudi obolela oseba dotičnih mišic ni pretirano naprezala, do nenehne utrujenosti in slabega spanca, ki ne nudi pravega počitka (več informacij na http://www.skufmslovenija.org/o-bolezni/fibromialgija/). Ker gre za precej nepoznano bolezen, ki je huda, zapletena in zelo neprijetna, predvsem pa precej zahtevna za diagnosticiranje, sem na intervju povabila Julijo Habjan, ki je z menoj delila svojo izkušnjo, da bi pomagala ljudem, ki imajo podobne težave, pa ne vedo, kako z njimi živeti.
Fibromialgija

Živjo. Najprej mi povej, kako se je vse skupaj sploh začelo.

Od majhnega sem imela težave s hudimi bolečinami, začelo se je pri šestem letu, ko sem bila odpeljana na infekcijsko kliniko, ker so ugotavljali, če imam meningitis, ki pa ni bil potrjen. Simptomi so se takrat pričeli množiti. Prvi znaki so bili kot nekakšni migrenski napadi, ki naj jih šest let star otrok ne bi imel. To so bili tako hudi napadi, da sem pregriznila blazine, celo zobe sem si poškodovala; takrat se je potem posledično pojavilo tudi vnetje dlesni, ki še zdaj ni minilo. Poleg glavobolov mi je pričelo tudi pešati vidno polje. Se moram recimo precej obrniti, če hočem kaj od strani videti. To naprezanje je lahko precej moteče, ker če se dolgo časa tako naprezam, spet dobim glavobole. Migreno so kasneje sicer izključili, ampak bolečine so pa še vedno močne. Enkrat, ko sem delala še v šanku, sem se začela z glavo zabijati v steno v pričo strank, ker enostavno nisem vedela, kaj narediti, ker me je tako bolelo; nisem niti vedela, kako mi je ime, kje sem.

Preberi več

CLOSE
CLOSE

Oceni tole stran