Čustvena prtljaga

Skozi čudovito izkušnjo življenja se neprestano učimo in rastemo. Dane so nam jasne smernice, ki jih včasih vidimo, včasih pa tudi spregledamo. Spregledati pa se v resnici ne da, ker se bo lekcija ponavljala, vse dokler je ne osvojimo.

Lahko postane tudi boleče, zlasti kadar nam življenje skozi izkušnje ponuja možnost, da stopimo korak naprej. V sebi pa lahko občutimo bolečino, kar je videti, kot da bi nas nekaj držalo nazaj.

V tem primeru je pomembno preveriti emocionalno stanje, v katerem smo, ugotoviti, čemu tako izbiramo in sploh ozavestiti, ali je ta občutek naš ter se seveda s tem soočiti.

čustvena prtljaga

Soočanje

Da bi lahko spoznali, kaj je čustvena prtljaga, ki jo nosimo s seboj, ne da bi se je včasih sploh zavedali, je pomembno spoznati kaj se v resnici dogaja, ko:

  • podzavestno delujemo, 
  • podzavestno mislimo,
  • podzavestno čutimo in
  • se podzavestno tudi vedemo

Trenutek nezadovoljstva, ko opazimo, da nas v resnici ni, je pravi trenutek za soočanje. Ravno tu lahko začnemo s spoznavanjem čustvene prtljage. Potlačena čustva, jeza, žalost, občutki krivde in sramu so le nekateri, ki nam kažejo, da še zdaleč nismo ozdravili svojih ran.

Pomislite na vse zamere, ki jih lahko nosite v sebi, pa čeprav se jih ne vedno zavedate. Ozaveščanje je postopek, pri katerem se vrnete v preteklost, točno v tisti trenutek, točno s tisto osebo in točno s tistimi občutki.

V tem procesu ozavestite vso jezo in grenkobo ter breme in občutek krivde. Pomislite, da je to odgovornost, ki ste jo vzeli kot svojo in zaradi česar se počutite nemočni, ko razmišljate o tem trenutku, teh dogodkih in teh ljudeh. To ni vaše, tega ne potrebujete.

Nositi občutek krivde in odgovornosti v sebi za nekaj na kar niste imeli vpliva in moči, ker sploh niste vedeli, kaj se dogaja, ni vaše in ne sme biti za vas breme.

Ranjeni ste bili, užaljeni, žalostni…bolelo vas je, a vse to je zdaj mimo. Niste krivi, ni vam treba nositi teh občutkov s seboj. Ne potrebujete tega.

Soočanje s seboj in trenutkom, ko ste v sebi začeli kopičiti te občutke, je neprecenljivo. S tem nikakor ne mislim, da se vrnemo in obujamo preteklost. Pomembno je zgolj, da ozavestimo, kje v preteklosti se je vse začelo, da bi lahko odpustili in šli naprej.

Izrazite svoje občutke na glas in kričite, če tako čutite…jočite, naj gre ven. Pustite to, kar ni vaše in pošljite ljubezen…zaprite prtljago občutkov, ki niso vaši. Vrnite jih, komur pripadajo in pošljite še ljubezen. Ko boste to pripravljeni storiti, se bo v vas pričel fantastičen proces in premik.

Vsi torej že poznamo dejstvo, da je pomembno biti zavestno prisoten, da bi lahko reprogramirali sebe.

Podzavestne misli in občutki so del naše preteklosti.

To, da se v neki okoliščini ne počutiš dobro, je samo tvoj program. Vedno lahko izbereš tudi drugače. Samo v primeru avtomatskega pilotiranja uporabljaš, kar znaš, in si žrtev, medtem ko ob soočanju z možnostjo izbire prevzemaš popolno odgovornost in tudi imaš svobodo izbire.

Resnica osvobaja!

Ni tako zelo pomembno, kdaj in od koga ste sprejeli občutke, ki vas danes omejujejo. Bolj je pomembno, da imate danes informacijo in zavedanje, da v vas obstaja ta program oziroma prepričanje in da ga nadomestite.

Ob tematiki čustvene prtljage se dotikamo tudi posebnega področja, in to so naši odnosi. Samo pomislite, kolikokrat vas niso znali razumeti, vi pa ste hoteli biti le sprejeti.



Starši, na primer, so vas sprejeli, ko ste bili poslušni. Tedaj ste prevzeli nase odgovornost zanje torej, da je njihovo vedenje v resnici odvisno od vašega. Da bi bili sprejeti, ste podzavestno prevzeli odgovornost, da jim boste ugajali. Stvar je v tem, da se danes svojih izbir zavedamo in da skušamo to, kar smo prej dosegli s prilagajanjem, doseči na drugačen in za nas boljši način. Tako, da smo zvesti sebi in prevzamemo odgovornost zase.

Dokler ohranjamo te občutke drugih, vztrajamo v vibraciji zaviranja svojega napredka.

Čustvena prtljaga so tisti občutki, ki ste jih v preteklosti prevzeli kot svoje. Ne da bi se tega zavedali, ste hkrati predali svojo moč v roke drugemu in s tem marsikdaj pozabili na svojo odgovornost do sebe. Recimo, da ste kot majhen otrok opazovali svoje starše, ki so bili v skrbeh. Hudo vam je bilo zanje in že ste podzavestno nase prevzeli občutek dolžnosti, pa čeprav ste mogoče zgolj pomislili, da boste s tem pomagali, a niste mogli.

Sprejmite sebe! Drugače vas nihče drug ne more.

Sprejmite odgovornost zase in za to, kako se počutite.

Prtljaga, ki si jo podzavestno naložimo, je tista, kadar v sebi kopičimo prepričanja, vzorce in občutke, s katerimi si marsikdaj želimo le dobronamerno odigrati vlogo rešitelja.

Poznate tisti občutek, ko bi radi kar najbolje poskrbeli za vse in na koncu uvidite, da ste pozabili najpomembnejše. Ko celo ne razumete, zakaj niste ok, če pa mislite, da delate dobro. A pozabili ste nase.

Kolikokrat ste pričakovali in bili razočarani? 
Sedaj je čas, da prevzamete odgovornost zase, za svoje misli, za svoje občutke in za svoje telo. Naprej dajte sami sebi vse, kar bi radi prejeli. Ko boste ljubeči do sebe, boste šele ustvarili pogoje, da bodo tudi drugi ljubeči do vas.

Za ozaveščanje:

  • Kako se vidite? Kakšen odnos imate do sebe?
  • Se vami zdi, da je takrat, ko sledite sebi, nekdo drug prikrajšan?
  • Imate občutek odgovornosti?
  • Se počutite krivi, če nečesa ne naredite za koga drugega? 

Dokler ne cenite sebe in dokler prepuščate odgovornost zase drugim ter prevzemate odgovornost za druge nase, ne boste uspeli uresničiti sebe.

Zakaj to naredimo?

S tem načinom rešujemo sami sebe tako, da odgovornost zase prelagamo na druge.

  • On je kriv, ker se ne počutim dobro. Pa saj ve, kako je treba z mano. Ve, kaj mi je všeč in kaj ne.

To postane začarani krog, krog pričakovanj in izsiljevanj, krog, v katerem niste sami. Sedaj pa že veste, da je vsaka oseba zase en krog, en center, v katerem se vse dogaja. Sprejmite odgovornost, sprejmite obilje, ki vam pripada, sicer ostanete v krogu kot večna žrtev in preganjalec.

Naj vaša goreča želja po svobodi prekaša občutek navidezne varnosti.

Zdaj je vaša naloga, da ljubeče poskrbite zase in z ljubeznijo vrnete to prtljago odgovornosti.

Občutek odgovornosti do drugih, s katerim mislite, da si zagotavljate ljubezen, je težka čustvena prtljaga in čas je, da se soočite s seboj.

  • Kakšen je ta občutek?
  • Kdaj se je začelo? Kdaj ste prevzeli ta občutek?
  • S kom ste bili?
  • Kaj se je zgodilo in kaj ste mislili s tem, da ste vzeli te občutke za svoje?

Tudi to je vaša možnost izbire. Po pravici povedano, je vaša naloga samo ta, da ljubeče poskrbite zase in pošiljate ljubezen. Tudi če se ne vem kako trudite, ne morete poskrbeti za druge, ker – kot velja za vse – le sami vemo, kako najbolje poskrbeti zase. Torej je skrb, iz katere izhaja omejitev, definitivno odveč. 

Spomnite se samo, da lahko dajete samo tisto, kar imate. Ko boste znali poskrbeti zase, boste lahko vzor ljubljenim, da tudi oni prevzamejo odgovornost zase.

Marsikdaj se omejujete, ker mislite, da vas drugi ne bodo znali razumeti. Poznam ta občutek, a spoznala sem, da je vse z namenom. Ni vaša odgovornost, kako vas bodo drugi videli in razumeli. Tisti, ki naj bi vas razumel, vas bo razumel, tisti, ki naj bi odšel, pa bo tako ali tako odšel

Presezimo notranje omejitve in prečistimo zalogo občutkov, ki niso naši. Občutkov dolžnosti, krivde in odgovornosti, ki ste si jih napisali na kožo, ne potrebujete.

 




Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Čustvena prtljaga
Oceni tole stran