Doba razsvetljencev


Sem samo jaz ali se tudi vam dogaja, da srečujete vedno več samooklicanih razsvetljencev, ki rastejo kot gobe po dežju?

Kot ena izmed govornic sem se udeležila dogodka, kjer je govora o duhovnih tematikah. Duhovnost je danes na žalost tako razvrednotena beseda, da zgolj s tem izrazom ne vem več, kaj od dogodka pričakovati. Organizatorji so želeli, da povem kaj o svoji izkušnji Vipassana meditacije v Burmi, o kateri govorim v svoji knjigi Najdi svojo srečo in mir. Z veseljem – čudovita izkušnja!

Petra Škarja

V hotel, kjer je bil dogodek, sem po svoji stalni navadi prišla že kakšno uro pred svojim predavanjem. Naročim kavico z riževim mlekom, kozarec vode in v miru uživam v trenutku gledaje zelenja narave skozi stekleno steno blizu odprtega kamina. Čudovito!

Iz mojega zenovskega stanja me predrami visok suh mladenič dolgih las in lahkotnih oblačil. Predstavi se mi in vpraša ali lahko prisede. Seveda. Je en izmed udeležencev dogodka, izvem kmalu. Ni minilo nekaj minut, ko se za isto mizo prisede še nekaj udeležencev. Vsak poseben na svoj način, vsak zanimiv, vsak vreden opazovanja.

Poslušam in opazujem.

Priznam, da nisem razumela niti pol izrazov, o katerih so se pogovarjali. »Kako ne poznaš tega?!« me vprašajo s takim izrazom, da mi skoraj vzbuja slabo vest, kako sem nepoučena o najbolj osnovnih duhovnih tematikah. Ne znam vam povedati koliko znanja so imeli … o duhovnosti, pravijo.

Vse skupaj je izgledalo kot tekma, kdo ve več o duhovnosti, kdo bolj razume duhovni svet onstranstva, kdo pozna več razsvetljenih gurujev, učiteljev duhovnosti, kdo bo našel izraz, ki ga drugi ne razume … a nihče ni niti enkrat pogledal čudovitega prasketanja ognja v kaminu … In v vsej tekmi sem bila že v prvem krogu krepki poraženec prav jaz. Kot gnilo jajce vseznalcev o – duhovnosti. Še danes ne vem, o čem vse so takrat govorili …

Tovrstne situacije niti niso redkost. Vedno več je samooklicanih razsvetljenih ljudi okoli nas, ki se dokazujejo s tem, da vedo vse o duhovnosti. Ljudi, ki vedo kako in zakaj mora nekdo nekako živeti (drugi, sebe je težje videti, seveda). Se opravičujem vsem, ki ste res razsvetljeni, tisti ste izvzeti, ampak res se mi zdi vse to skupaj nekako – pretirano.

Včasih sem slabe volje, včasih žalostna jočem, včasih tudi tečna. Včasih bi vse skupaj vrgla skozi okno! Če to rečem poduhovljenemu, se ob tem zgraža. Ampak veste kaj, če še tako razumem vso to duhovnost, še vedno včasih paše biti preprosto – jezen, tečen, žalosten, pa tudi kdaj malo postokati (samo da ne ostanemo v tem stanju predolgo in sploh naj ne postane to stil življenja). Zakaj? Pač paše!

Doba razsvetljencev



»Ko grem na FB me zasuje kopica novic. Vojne, begunci, kriza, korupcija…na drugi strani pa »vinilsko čisti duhovneži« ponujajo instant rešitve-vse točno za vaš problem, samo dobro plačaj vikend delavnico in boš razsvetljen. FUCK« skupina Shamballa, vir: Shamballa.si

Življenje in Narava sta vedno bila jin jang. Nikoli samo jin in nikoli samo jang. Kdor ne sprejme obojega, zanika polovico vsega in takemu težko verjamem v njegovih besedah vseznalstva Sveta. Trenutno še vedno živimo tu na Zemlji, z zemeljskimi problemi. In kolikor sem v stiku s tistim gor, toliko želim ostali prizemljena tu dol. In tu dol pomeni narediti kakšen konkreten korak, delovati, ne zgolj nabirati znanja o vsem. Delovati – z navadno kmečko logiko brez kompliciranja. Just do it.

Dovolim si pa možnost, da morda res tako zelo zadaj stopam za razsvetljenimi, za katerih naziv so nekoč nekateri posvetili celo življenje, danes pa se zdi, da je dosegljivo enostavno brez sufferinga že z nekaj delavnicami vsakomur. 

Duhovnost, na tem svetu nekaj najbolj pristnega in lepega v nje globini, je postala tekma za ego, tekma za zaslužke, tekma za dokazovanje, kdo zna več in kdo je boljši. Že s tem se v svoji Biti izgubi to, kar duhovnost po mojem mnenju je.

Ne poznam vseh teh novodobnih izrazov delavnic in stvari, ki te učijo duhovnosti, a vem nekaj – če dam vse besede in razum na stran, najbolj pristno to, kar sama smatram za duhovnost, začutim ležaje na travi pod krošnjo mogočnega drevesa, z nasmeškom na obrazu in mirom v srcu občudovaje metuljčka, kobilic, zvečer zahoda in zvezdic. Začutim jo, ko se s prijatelji spontano nasmejem do solz, ko brez sodb fušamo ob petju in pozabimo na čas. Začutim jo, ko brez pričakovanj ponudim ramo nekomu, ki jo potrebuje … In bolj kot v dvoranah seminarjev učenja duhovnosti, se je dotaknem in naučim na vrhovih gora.

Duhovnost mi osmišlja življenje, zagotovo. A ob tem sem zagovornica preproste kmečke logike in trdne prizemljenosti. In najbolj na tem svetu cenim ljudi, ki so iskreni – predvsem do sebe. V svojem jinu in v svojem jangu.

Jin jang

Koliko ljudi zagovarja varovanje narave, a ne znajo pobrati papirčka iz tal. Koliko ljudi so tako dobri in pošteni, a ne znajo pomagati starki čez cesto. Koliko ljudi se glasno zavzema za pravice živali, a nosijo usnjeno torbico. Koliko ljudi se pritožuje čez politiko in jezi nad idejo, da voda postane privatizirana, a kupujejo ustekleničeno vodo iz trgovine.

Koliko ljudi je nadvse pametnih, a ne vedo, kaj je empatija. Koliko ljudi je poduhovljenih, a ne znajo videti drugih kot le sebe. Koliko ljudi je razsvetljenih, a zanikajo popolnost narave v svojem ravnovesju jin janga.

3 comments on “Doba razsvetljencev

  1. Petra, menim, da to ni bila tekma o tem, kdo je bolj razsvetljen, temveč tekma fantov, kdo bo naredil večji vtis nate s tistim, kar znajo. Čisto preprosto, naravno in človeško “petelinjenje” 🙂 Kako zelo “poduhovljeno” je to, si sama začutila, gledano iz moškega principa pa je takšno vedenje naravno, skoraj instinktivno. Kot moški jih lahko razumem, mi je pa žal, da so tako neprijetno vplivali na tvoje počutje.

  2. Eva Zamperlo pravi:

    Petra, se popolnoma strinjam…. “razsvetljenje” je postalo odlična tržna niša novega časa .

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

CLOSE
CLOSE

Doba razsvetljencev
5 (100%) 2 votes