Kako se ustaviti pri enem rebrcu čokolade?

Včasih mi kdo postavi to vprašanje, ki samo zveni enostavno. Odgovor je veliko bolj kompleksna reč, kot izgleda »na prvo žogo«. Sama sem preskusila že kar nekaj pristopov, kako se s tem spopasti, preden sem našla zase ustreznega. Ko pa poslušam ljudi okoli mene – tako v krogu prijateljic kot tudi pri svojem delu kot svetovalka za motnje hranjenja, pa sploh ugotavljam, da ni enega samega preprostega odgovora. Prav vprašanja, debate in nekaj člankov na to ali podobno temo, so me spodbudili, da strnem razmišljanja v tale članek.Čokolada

Bistveno je ravnovesje v našem življenju. Včasih nam je nerodno priznati, da smo pojedli več kot smo si zamislili, tudi zato, ker verjamemo v mit, da je to, ali se lahko ustavim pri koščku/rebrcu čokolade, povezano z našo zmožnostjo samoobvladovanja in discipline. V resnici ni tako važna disciplina kot to, kar je zapisano kot naslov tegale odstavka – ravnovesje je važno… tudi pri tem, ko se odločamo oz. izbiramo, kaj in koliko bomo pojedli.

Disciplina pri hrani in omejevanje s »pametjo« nas lahko spravita v kot pri hrani, če se ju ne lotimo s pravega konca. Kako to? Eno važnih načel glede hrane pri mnogih ljudeh je, da si dovolimo jesti, kar nam prija.

Pri drugih je pomembno, da imajo pri prehrani pred očmi besedo ravnovesje – da tudi če jim paše samo čips in čokolada cel dan, si naredijo nek raznovrsten jedilnik (trezen, po pameti), ki ne bo šel v skrajnosti, kar se tiče zdravja (torej bo vključeval vse bistvene hranilne snovi in ne zgolj veliko sadja in še več zelenjave in še več vode oz. nekaloričnih pijač). Ja, tu smo spet pri obrokih in tem, da vsaj malo načrtujemo, kako bomo jedli čez dan: če vemo, da bomo imeli zvečer večerjo v restavraciji s prijatelji, potem imamo lahko lažje obroke čez dan. Če bomo popoldan jedli torto pri babici, morda lahko načrtujemo, da bo v drugih obrokih dovolj drugih hranilnih snovi, ne toliko sladkorja in »junk food-a«.

Včasih tudi pomaga »odložena zadovoljitev« – zavedanje, da nas jutri čaka slasten zavitek pri teti, nas morda lažje zadrži pri večernem zobanju keksov ob gledanju filma. Še bolj pa zna pomagati, če si pred filmom naredimo večerjo, da nismo sestradani pred TV-jem s celo škatlo Domačice;).

Enim pomaga zavedanje, da si vedno lahko privoščijo košček čokolade, če se jim zazdi. Sploh pa po kaki fizični aktivnosti.

Je čokolada samo čokolada? Nikakor ne, za večino ljudi.

Poglejte že samo reklame za čokolado – ali prikazuje neke vijolične krave s pravljično planinsko pokrajino, ali pa otroke, ki jim mame iz ljubezni ponujajo čokolado – za srečno otroštvo, za lep popoldan, kot zahvalo za pridnost itd. Čokolada je za mnoge »prepovedan užitek«, odklop, sladka skrivnost, grozna pregreha ali najboljša razvada, ki bi se je radi znebili. Potem so tu lahko še prave notranje bitke med tem, katero izbrati – novo, iz radovednosti? Ali staro, preskušeno, domačo, ki je z nami že od otroštva…

Prav tako se pri enih ljudeh sproži paničen strah, ko pojedo prvi košček – češ, zdaj sem na poti v pekel tega, da bom pojedla celo. To je navadno pri tistih, ki strogo ločijo hrano na zdravo in dovoljeno in nezdravo oz. prepovedano. Potem si v glavnem zapovedujejo obilje zdrave hrane, zraven pa sanjajo o okusni, pregrešno dobri kalorični hrani – predvsem v obliki sladkarij ali precej  mastnih slanih jedeh. Pri teh se zlahka razvije sindrom »zadnje večerje ali zadnje priložnosti« – ko pojedo vse, takoj in zdaj, ker zna biti, da ne bo dovoljeno nikoli več…



Mnogi, ki imajo težave s preveč čokolade, tudi razmišljajo precej črno-belo. Da jedo ali silno zdravo in so »pridni« – torej nič čokolade, ali pa si privoščijo »razvrat« in se zgodi »katastrofa« in pokončajo celo čokolado. V resnici pa nihče ne more bit samo priden, pa tudi ni katastrofa, če kdaj pojemo nekaj več kot smo si zadali…

Za tiste, ki imajo hude bitke s sabo, ko si zadajo, da bodo pojedli le košček (ali rebrce) čokolade in šli dalje s svojim življenjem, je koristno, da si postavijo kakšno od sledečih vprašanj:

  • Kaj si dovolim in koliko se omejujem pri hrani?
  • Si kdaj dovolim sladkarije kot mi paše – brez omejitev? Kako pogosto?
  • Kako se počutim, ko vidim čokolado? Prestrašena? Nervozna? Napeta?
  • Kaj počnem, medtem ko jem čokolado? Se vsedem in uživam v okusu, sem pozorna na to, ali stojim, in tipkam po telefonu, medtem ko se bašem?
  • Kaj bi se zgodilo, če bi si vsak dan privoščila sladkarijo oz. čokolado?

Čokoladna tablica

Pravzaprav se moramo tudi oddaljiti od hrane, če hočemo bolje razumeti nekoga, ki se ne more nikoli ustaviti pri rebrcu čokolade: čokolada ni samo sladka hrana, je tudi vprašanje, koliko si privoščimo uživati življenje, kaj se nam zdi, da si zaslužimo, kdaj je čas za počitek, ali lahko danes lenarimo, zmoremo pustiti delo za jutri? Ker če se ne poslušamo, si ne vzamemo časa za odklope na različne načine, se bo vtihotapilo kar nekaj nadomestkov – brkljanje po telefonu, čokolada, buljenje v TV… Zato je pomembno, da se vprašamo, kaj si lahko privoščimo v življenju in kaj je nam v užitek, če nam čokolada dela preglavice.

Obkrožite se s hrano, ki je za vas res okusen priboljšek

Nasvet samo za nekatere, glede sladkarij in čokolade: vedno imeti doma nekaj sladkarij. Zakaj? Ker enim ne paše več toliko, če vedo, da si lahko vsakodnevno privoščijo in pač tam vedno leži nekaj sladkega. Nehajo se bat, da je mogoče košček v ustih, zadnja sladka pregreha v njihovem življenju.

Ideja za drugo skupino: raje ne čokolade doma, če vas nervira. Privoščite si kaj drugega sladkega, ali pa pojdite, ko vam paše, v trgovino ponjo – ker se bo treba vsakič potrudit. Ali pojdite včasih na čokoladno tortico ali sladoled, da bo čokolada v »drugi obliki«. Ali poskusite novo, mogoče celo rožičevo ali temnejšo ali za spremembo – kupite manjšo, ne tako »za cel teden«.

Naj za konec povzamem še par iztočnic, kot odgovor na dilemo, kako se ustaviti pri čokoladi:

  • Ne prepovedujte si določene vrste hrane.
  • Če vam prija, si privoščite sladko vsak dan – a raje po obroku ali namesto malih obrokov (da se nehate bati sladkorjev in da ne pretiravate z njimi)
  • Privoščite si čokolado po svojem okusu, ne „kar nekaj“ (kar je poceni, na voljo…)
  • Ko jeste, bodite prisotni in osredotočena na hrano in njen okus…

Če trpite za motnjami hranjenja ali kako presnovno boleznijo, zaradi katere imate predpisano dieto, je stvar verjetno še bolj kompleksna. A ne neobvladljiva. Za več informacij ali pomoč nas obiščite na www.svetovalni-svet.si ali všečkate našo Facebook stran. Lahko pa se po predhodnem dogovoru zglasite tudi na našem sedežu Društvo svetovalni svet, Einspielerjeva 2a, 1000 Ljubljana.




Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Kako se ustaviti pri enem rebrcu čokolade?
Oceni tole stran