Mit o NOB, 1. del

Prvi del gradiva iz knjige Mit o NOB, ki 70 let trajajoče komunistične pravljice o herojskem narodno-osvobodilnem boju proti okupatorju postavljajo na laž.

partizani

Odlomki iz knjige Mit o NOB: 

Po uradni verziji zgodovine naj bi okupatorji med 2. svetovno vojno obsodili slovenski narod na izginotje. Osvobodilna fronta (OF), ki je vodila ta upor in partizani kot uporniki proti okupatorjem naj bi bili zaslužni, da se ta načrt ni uresničil, slovenski narod pa bil osvobojen teh okupatorjev, zaradi česar se njihova dejavnost upravičeno lahko označi kot narodno-osvobodilna. To je pravljica za poneumljanje ljudi, ki se lahko prodaja le zgodovinsko neukim ljudem in ljudem z rdeče prebarvanimi možgani, ki pa na žalost v Sloveniji prevladujejo.

Trditev, kateri še vedno verjame precej ljudi, da brez partizanov danes Slovencev ne bi bilo več, oziroma, da bi se tukaj govorilo nemško, ni nič manj slaboumna in se ji lahko nasmehne vsak, ki pozna število žrtev 2. svetovne vojne pri nas in v drugih državah ter primerja te številke. Prav zaradi partizanskega »NOB« je slovenski narod utrpel žrtve, ki so bile nekajkrat višje kot pri drugih primerljivih okupiranih evropskih narodih (6% prebivalstva napram 1% ali še manj).

Mit o NOB



S tem v zvezi je treba opozoriti na famozni frazi »boj proti okupatorju« in »narodnoosvobodilni boj«, ki se stalno ponavljata pri opisovanju partizanskega boja in se večini ljudi ne zdita problematični. Uporaba teh dveh fraz  za označitev partizanskega boja je »boj za komunistično oblast« in vztrajno ponavljanje lajne kako so se komunisti in partizani »borili proti okupatorju« ima namen prikrivanja te resnice.

Na že omenjeni 5. Državni konferenci KPJ oktobra 1940 v Zagrebu je Edvard Kardelj dejal, da bodo komunisti sodelovali v obrambi Jugoslavije, le če bo ta boj »napreden«. »Naprednost« je za Kardelja pomenila služenje interesom ZSSR in revolucije. V Nasprotju z navodili iz Moskve pa jugoslovanski komunisti v oboroženem boju proti okupatorju niso videli zgolj sredstva, da se razbremeni SZ, temveč v prvi vrsti sredstvo za osvojitev monopolne oblasti v Jugoslaviji.

pohorski bataljon

Problem komunistov, ki so bili na oblasti v obdobju 1945-1990 je bilo prepričati ljudstvo, da je njihova oblast legitimna v odsotnosti svobodnih volitev. V ta namen je bil sproduciran mit o »NOB«, za katerega promocijo je bilo porabljeno ogromno davkoplačevalskega denarja. Pravljica o »NOB«, »narodnih herojih« in »narodnih izdajalcih« (uradna ali šolska zgodovina socialističnega obdobja, ki se je v marsičem ohranila še danes), ki je bila do onemoglosti ponavljana v šolah, medijih, na prireditvah in v vsem javnem življenju, je tako imela za osnovni cilj, da vcepi v glave ljudi prepričanje, da je Zveza komunistov upravičena do oblasti in da svobodne volitve niso potrebne.

Navzočnost tujih okupatorjev je omogočila komunistom genialno manipulacijo, ko so s propagando boja za narodno osvoboditev pridobivali rekrute v svojo vojsko, katere končni cilj je bila »razredna osvoboditev delovnega ljudstva«, kar je komunistična šifra za vzpostavitev komunistične diktature.




Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Mit o NOB, 1. del
5 (100%) 2 votes