Prihajajočim praznikom naproti

Prihajajo velikonočni prazniki. Spet se bomo prenažirali. Potem pa spet očiščevalne diete in podobne neumnosti. Zakaj?

Velika noč je že stoletja nazaj izgubila svoj pravi namen. »Kajti bog je tako LJUBIL svet, da je DAL svojega edinorojenega sina, da se lahko poveliča vsak, ki VERUJE vanj.« Piše v Svetem pismu v Janezovi knjigi 3. poglavje 18. stavek. Bistvo velike noči je ljubezen, dajanje in vera.

Prihajajočim praznikom naproti

In danes. Šunka, pirhi, hren, potica, košarice in pojedine. Kdaj praznujemo veliko noč? Vsako leto na drug dan. Pa kaj je s tem svetom? Moj stari ate je umrl 5. novembra. In dan spomina na njegovo smrt je 5. november in ne vsako leto drugače. Jezus je umrl na točno določen datum. Po raziskavah letopisov nekje med drugim in četrtim aprilom. Če je velika noč spomin na njegovo smrt, potem ne more biti enkrat konec marca, drugič sredi aprila. Tu je katoliška cerkev naredila kompromis s poganskim Rimom in velika noč je v bistvu praznovanje rojstva pomladi. Velika noč je vedno prvo nedeljo po prvi pomladanski luni. In z dobrim Jezusom nima prav nikakršne zveze.

Potem so tu še velikonočne jedi. Šunka naj bi predstavljala Jezusovo telo. Kaj??? Iz Jezusa delamo svinjo. Zopet kompromis. Saj vendar pri maši med evharistijo vedno rečejo, to je jagnje božje, ki odjemlje greh sveta. Nisem še slišala, da bi kdo rekel, to je svinja božja… Oprosti, ljubi Jezus. Potem so tu pirhi. Kaplje krvi Jezusove. Jajca predstavljajo po rimski mitologiji rodnost. Hren, žeblji v Jezusovem telesu. In podobne prispodobe. Gospodinje v tem času tudi opravljajo generalna čiščenja v hiši. Vse to je povezano s prebujanjem pomladi. S krščanskim obredom velike noči pa nima absolutno nobene zveze.



Lepo je, ko se družina zbere pri velikonočnem zajtrku. Kaj pa se dogaja med zajtrkom? V večini primerov je to kreg, obrekovanje in nevemšekakšni nekrščanski pogovori. Potem se odpravijo k maši. Ves čas obreda oprezajo okoli. Kaj je oblekla soseda? Kako se obnašajo otroci, ki smo jih mi vzgojili, v prvih klopeh? Pridigo pa morda posluša pet ljudi. Pa bi bilo lepo, če bi jo vsi. Sama sem dolga leta hodila k maši in poslušala pridige. Velikonočne so bile vedno o ljubezni, dajanju in veri. Pridigarji so se vedno potrudili in pripravili čudovite zgodbe. Zakaj jih ne poslušate? Ko je konec maše, pa zopet obrekovanje in hvala, kaj vse nas čaka na velikonočni mizi. Kako nam je uspela potica. Kakšna je letos. Kakšne barve smo uporabili za krašenje pirhov. Pa tarnanje, kako so gospodinje utrujene od vseh teh priprav. Kako se bodo zopet preobjedli, da bodo jutri samo na juhah….

Bistvo praznikov, ki prihajajo je ljubezen, dajanje in vera. Posvetimo se letos raje tem trem pojmom in manj pripravi jedi, ki nimajo absolutno nobene zveze z Jezusovo smrtjo. Skupaj pomagajmo mamam pri pospravljanju oz. čiščenju hiše in okolice. Delimo ljubezen okoli sebe. Bodimo dobri in strpni do bližnjih. Ustvarjajmo nove jedi za lepo nedeljo. Imejmo se radi. Preberimo kakšno poglavje iz Svetega pisma, da nas spomni na bistvo velike noči. V nedeljo pri maši pa poslušajte pridigo, ne bo vam žal. Dajmo v tem času vse najboljše od sebe. Dajmo drugemu del sebe. Povrnilo se bo, brez skrbi. Dobro se vrača z dobrim. In potem je tu še vera. Vsak si jo razlaga po svoje. Sama verjamem v boljši svet. V boga tudi, ampak ne bi sedaj tu delala neke verske propagande. Verjemite v tisto, kar sami mislite, da je za verjeti. Naj bodo letošnji prazniki veliko lepši. Za vas in ljudi okoli vas.

Odličen recept za velikonočno potico. Zalijmo ljubezen z veliko mero dajanja, dodajmo vero in pošteno vzhajajmo. Vse to primesimo k dobrim delom in ponovno vzhajajmo. Vzhajano razvaljajmo čez vso bližnjo in daljno okolico. Zavijmo pozitivne misli. Ponovno vzhajamo. Potem to pečemo celo življenje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

CLOSE
CLOSE

Prihajajočim praznikom naproti
5 (100%) 2 votes