Pse na povodce!

Naš pes Piki bo letos praznoval 10 let. Je zelo hiperaktiven, tako kot večina psov pasme Jack Russel. Koliko zanimivih izkušenj sem z njim doživela in se veliko tudi naučila od njega. Res je bilo pestro v vseh teh letih. Kot veliko mam, sem na začetku nasprotovala temu, da bi kupili psa. To pomeni navsezadnje veliko odgovornost in skrb. Pes postane družinski član. Ko pa je prišel, sem se ga tudi jaz razveselila.

Pikijeva zgodba

Še posebej je bilo vedno zanimivo, ko sem ga opazovala, kako se po mojem mnenju v svoji psihi on vidi kot zelo velik. Hodi zelo elegantno in gospodovalno. Kot, da je glavni. Ima velike mišice, je prav atletsko grajen in ljudje ga z zanimanjem opazujejo.  V gozdu rad nosi največje veje in jih trga na male koščke. Ima 6 kg. Veje, ki jih nosi, so velike tudi po nekaj metrov. Zato ima zobe kar precej zmanjšane. Ampak to je njegova strast. V tem uživa in se razživi. To obožuje. Je kot pasji Indiana Jones. Pustolovec. Vsak dan odkrije nekaj novega. Tisočkrat sva se že sprehodila po istem gozdu, ampak vsakič, ko gre on na sprehod, se obnaša, kot da gre prvič.

Velikokrat se vprašam, od kod mu toliko energije. Res je vedno nekaj novega – spomladi, poleti, jeseni, pozimi, ob dežju, na soncu. Vedno drugačna izkušnja. Piki je po človeških letih star okoli 70 let, malo je že siv, a v sebi je ostal večno mlad. Zdaj na sprehodu sreča tudi svoje mladičke. Psičke ga dolgo niso zanimale, bolj so mu bile zanimive palice. Dokler ni srečal svoje ljubezni, s katero je imel dvakrat mladičke. Druge velikokrat spravi v smeh, ko ga vidijo. In tudi mene, ko opazujem reakcije ljudi in koliko veselja prinese takšno malo bitje. Otrokom, ki ga velikokrat želijo pobožati ter tudi starejšim. Najboljše pa je, ker je moj zvesti prijatelj za sprehode.



Če bi znal Piki govoriti, bi zagotovo prosil lastnike drugih psov, predvsem večjih, naj jih na sprehodu v gozdu pripnejo. Piki je žal imel smolo, da sta ga ugriznila dva večja psa. Enkrat na morju, ko je k njemu čisto nepričakovano od zadaj prišel in se zakadil vanj neprivezan pes. Drugič pa na sprehodu v gozdu. Spet večji pes, za katerega je meni neznan lastnik zatrjeval, da je njegov pes prijazen in da ni še nikomur nič naredil.

Pes ni bil pripet, lastnik me je nekaj izpraševal in naenkrat je bil njegov pes v Pikiju. Z zobmi ga je zagrabil za vrat in ga dobesedno zmrcvaril kot majhno igračko. Začela sem kričati na psa in lastnika, naj potegne psa in ga odstrani. Bil je grozljiv prizor, vlekel se je, zdelo se mi je celo večnost. Piki je kljub temu, da je zelo bojevit, bil čisto nemočen. Ko sem v tem trpinčenju za sekundo videla njegove oči, me je samo nemo prosil za pomoč. Spomnila sem se besed Pikijevega lastnika: “Njegova babica je ubila divjo svinjo”. Ko sem ga videla tako nemočnega, mi je bila edina misel v tistem trenutku, da ne sme umreti. Piki je hčerin pes in nisem si mogla predstavljati, kako bi jo potrlo, če bi se Pikiju kaj zgodilo. Nekako smo psa spravili narazen.

Rekla sem lastniku, če mi da telefonsko številko pa me je prej prijazen, sedaj ostro in nesramno zavrnil, da ni on nič kriv in ne bo nič plačeval ter jo zelo hitro pobrisal stran. Piki je krvavel po vratu, kjer ga je ta večji pes pogrizel in sem ga morala takoj peljati k veterinarju. Bil je zelo pretresen. Ker je vedno v dobri kondiciji, je na srečo lepo okreval, ampak travma mu je ostala. Od takrat naprej je neprijazen do vseh spuščenih psov. Teh pa  je v našem gozdu vedno več. Še posebej zdaj, ko se spet začenja lepše vreme. Tudi sama z veliko opreznostjo opazujem, da kje pred seboj ne vidim kakšnega spuščenega psa. Da spet ne bi bil eden takih, ki so zelo prijazni in ne naredijo nič.

V Pikijevem in mojem imenu vse lastnike psov pozivam: prosim, pripnite svoje pse, ko ste na sprehodu! Vem, da potrebujejo tudi oni nekaj svobode, ampak ne na javnem sprehajališču, kjer lahko škodujejo drugim. Večina lastnikov se verjetno ne zaveda dovolj, da če je žival nevarna okolici, se lastnik psa lahko kaznuje s 400 do 800 EUR globe.

Za več informacij obiščite www.novaenergija.info




4 comments on “Pse na povodce!

  1. mojca pravi:

    Piki je na povodcu?

  2. unbenannt pravi:

    Je poucna zgodba, hitro se lahko kaj zgodi ljubljencku, kar si ne zelimo. Jaz zivim na vasi, ob gozdu grem na travnik kjer pol ure spuscen lovi palice, se 15min se spuscena sprohodiva v hrib pocasi po gozdu, potem pa ga spet privezem. Je le treba pazit malo – prejsni odgovor pa tudi mene zanima, ker pazit je treba obojestransko, in glede na napisano si razlagam, kot da Piki ni bil privezan, ce bi bil bi se mu lastnica lahko priblizala, ga zvlekla blizje k sebi, vsaj jaz bi sel svojemu psu v pomoc tudi ce bi ga medved premetaval. Piki je le oreng pes, zmotno je tudi prepricanje, da so tudi njemu manjsi psi spusceni, civave, kepice s copki – nima veze ali zgleda pes kot macek, privezan mora biti se vedno, ker za ‘spor’ sta potrebna dva brez kontrole.

  3. Duška pravi:

    Ja, Piki je bil kot vedno privezan. Vse ostalo se je odvilo zelo hitro in nepričakovano. Težko je bilo karkoli narediti v tistem trenutku, ker je ta pes imel Pikija v sekundi v gobcu. Vedela pa sem, da bom s kričanjem zmedla tudi drugega psa. Nikomur ne želim takšne izkušnje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Pse na povodce!
5 (100%) 2 votes