S šotorom po Novi Zelandiji

Odkar sem prišla domov iz potovanja in me je nekaj ljudi vprašalo, kje smo spale na Novi Zelandiji sem začudena nad tem, koliko ljudem se nekaj najbolj groznega zdi, da bi kampirali oz. spali v šotoru. Ker se meni osebno občutek spanja v šotoru zdi najbolj pomirjujoč občutek na svetu, sem dobila idejo, da želim ljudem malo bolj približati idejo kampiranja, še posebej zato, ker lahko na tak način na potovanju prihraniš kar precej denarja.

Ker je Nova Zelandija zelo draga destinacija in, ker sva s prijateljico kot študentki na potovanju imeli omejen proračun, sva seveda iskali možnost nastanitve, pri kateri bova prišli finančno najbolje skozi. Ker so bile cene kampov oz. t.i. »holiday parkov« znatno nižje kot cene hotelov, hostlov ali »Airbnb«-jev, sva se odločili za kampiranje. Poleg tega je na Novi Zelandiji veliko območij, kjer lahko kampiraš zastonj ali za samo nekaj evrov.

S šotorom po Novi Zelandiji

Možnosti sva torej imeli naslednji dve: rezervirati »holiday park«, kar pomeni, da imava za tisto noč zagotovljen prostor za najin šotor in, da imava v tem kampu tudi skupno kuhinjo, internet, tuše in toalete. Za take kampe bi morali odšteti nekaj več kot deset evrov na noč na osebo. Seveda obstajajo tudi dražji in bolj luksuzni »holiday parki«, vendar to za naju ni prišlo v poštev. Če sva se torej odločili za možnost »holiday parkov« je to pomenilo, da bova porabili nekaj več denarja ter, da ne bova mogli sproti planirali in spreminjati poti glede na vreme, čas, voljo…  Bova pa imeli tuš, kar je morda dobra ideja.

Druga možnost je bila, da kampirava v poceni ali zastonj prostorih za kampiranje, ki jih sproti poiščeva na spletnih aplikacijah (Camper Mate in Camping NZ), kar bi pomenilo, da imava več svobode pri potovanju, prihraniva nekaj denarja, vendar nimava tušev. Ker sva vedeli, da bova potovali z avtom, ki ga bova najeli na Novi Zelandiji, slednje ni bil tako velik problem, saj lahko s pomočjo velike plastenke vode in kopalk v kampu hitro nastane tuš, nisva pa bili pripravljeni tega prakticirati več kot dva dni zaporedoma.

Zato sva se odločili za kombinacijo teh dveh možnosti, ki se je na koncu izkazala za pravo. Prve tri dni, za katere sva načrtovali kampiranje, je neprestano deževalo in tako sva iz tiste nekaj svobode, ki nama jo je prineslo to, da nisva imeli nič rezervirano, pridobili dve noči v hostlu. V primeru, da je šotor dovolj dober (kar je v najinem primeru bil) menim, da tudi dež ni problem, saj nama po prvi deževni noči ni prav nič premočilo šotora, prav tako pa so v kampu tudi skupni prostori, kjer lahko preživljaš čas, če dežuje. Težava je bila v tem, da v treh dneh dež ni niti za minuto ponehal in je bilo šotor potrebno postaviti in razstaviti v dežju. Šotor sva po prvi deževni noči, prespani v kampu, še cel dan sušili raztegnjenega v prtljažniku avtu in glede na vremensko napoved, sva se odločili, da raje odštejeva nekaj več evrov za dve noči v hostlu in prihraniva nekaj denarja v naslednjih dneh, za katere je bilo napovedano veliko lepše vreme.

Šotor sva na Novi Zelandiji kupili v trgovini Warehouse, ki naj bi bila najbolj poceni za nakup opreme za kampiranje. Za šotor za eno do dve osebi sva odšteli  približno šestdeset evrov in je bil druga najcenejša možnost, izmed šotorov, ki so jih ponujali. Šotor je bilo mogoče zelo na majhno zložiti in nama ga je zadnji dan pred letom celo uspelo pospraviti v potovalko in odnesti domov, v primeru, da to ne bi uspelo, pa bi še vedno obstajala možnost, da ga prodava preko Facebook strani »Backpackers New Zealand«, kjer veliko ljudi prodaja in kupuje tako opremo.



Prvo noč kampiranja sva preživeli v Turangi Kiwi Holiday Park-u nekaj minut stran od jezera Taupo. V kampu sva za približno štirinajst evrov na osebo imeli vse, kar sva potrebovali, saj je bila kuhinja opremljena z lonci, krožniki in priborom, kar je v poceni »holiday parkih« bolj redkost in moraš imeti vse to s seboj.

Sledili sta dve noči v hostlu v Rotorui, potem pa pot proti severu. Ker se nama je v Rotorui pridružila še tretja sopotnica, smo zdaj v avtu bila tri dekleta, tri velike potovalke, trije nahrbtniki, dva zložena šotora, tri podloge za spanje, kup hrane, kup plastenk vode in še mnogo druge krame. In ne, ni bilo grozno. Bilo je neverjetno. Kaj vse si lahko privoščiš, ko potuješ z avtom. Odpelješ se, kamor se ti ljubi, na Novi Zelandiji se lahko praktično ustaviš, ko se ti zazdi in, nekje v bližini prespiš, saj je takih poceni prostorov za šotorit, za katere ni potrebna rezervacija, ogromno. Vse, kar potrebuješ imaš pri sebi v avtu, praktično tudi svojo prenočitev. Za potovanje po Novi Zelandiji bi res predlagala najem avtomobila in kampiranje, saj tako najlažje vidiš vse lepote, ki jih ponuja ta dežela, ki jih je z  avtobusom veliko težje doseči.  Nekateri kampi, ki sem jih že doma pregledala, so bili prekrasni in ti dajo res tisti občutek povezanosti z naravo, ki je na Novi Zelandiji prekrasna.

Ker je pot iz Rotorue do Paihie (mestece na severu, kamor smo bile namenjene) kar dolga, smo eno noč prenočile na prostoru za šotorit po imenu Te Kauwhata Domain, ki smo ga našle na aplikaciji Camper Mate. Prostor se je nahajal nekaj km pred Aucklandom in je bil opremljen z toaletami, umivalniki, vendar brez tušev, kar se mi zdi za donacijo nekaj evrov, že kar veliko. Toalete so bile lepo urejene, nič takega, kar bi pričakovala za tako poceni nastanitev. Travnik, na katerem si lahko postavil šotor je bil ogromen in zato si lahko imel kar veliko zasebnosti, če si tako želel.

Naslednji dan smo pot nadaljevale proti Paihii, kjer smo imele rezervirane zadnje tri noči kampiranja. Rezervacijo smo imele v Waitangi Holiday Park-u, kjer smo odštele približno enajst evrov na osebo na noč. V ceno je bila vključena tudi skupna kuhinja, tuši, toalete, prostor za druženje (ki je bil opremljen s televizijo, knjigami in družabnimi igrami), teraso s klopcami… Kamp se nahaja precej blizu Paihie, približno dvajset minut hoje stran. Je pa samo nekaj minut stran od morja in trgovine z živili. Ker nam je bilo vreme zadnjih nekaj dni veliko bolj naklonjeno kot prej, je bila izkušnja v tem kampu res neverjetna in je nikoli ne bi zamenjala za hotelsko sobo.

Res je, da kampiranje ni za vsakega, ampak, če se odpravljaš na potovanje »on a budget« v državo, kot je Nova Zelandija, bi vsekakor priporočila, da to poskusiš. Svoboda, ki ti jo dajejo prostori za šotorit, kjer ni potrebna rezervacija, ti tudi omogoča, da greš lahko po nekaj dneh v hotel, če ugotoviš, da šotor ni zate. Ampak mislim, da se to ne bo zgodilo. Lepote, ki jih ponuja Nova Zelandija in njena narava so že same po sebi dovolj velik razlog za kampiranje.

Sem Rebeka Ašćerić in v prostem času potujem in raziskujem nove kraje. Prav tako rada pišem in zato v takih besedil združujem oboje in upam, da bom s tem še komu pomagala ali ga navdušila nad potovanji. Če želite videti še več taki besedil, se odpravite na moj blog: http://rebekaasceric.weebly.com/.




Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

S šotorom po Novi Zelandiji
5 (100%) 1 vote