Tag: Amsterdam

Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 3. del

Drugi obisk Nizozemske

Ob mojem drugem obisku Nizozemske (tudi z drugo ekipo) konec oktobra 2014 je nastajala ideja za nadaljevanje članka. Tokrat bo poleg novih zanimivosti Amsterdama dodano še nekaj zanimivosti z enodnevnega izleta v Kinderdijk in Rotterdam (to sledi v 4. delu članka).

V dopoldanskem času pristanemo na letališču Schiphol in se z vlakom odpeljemo do glavne železniške in avtobusne postaje v Amsterdamu, Amsterdam Centraal. Tam prestopimo na metro in se odpeljemo do postaje blizu našega stanovanja, kar je trajalo kakšnih pet minut. Za isto pot bi peš potrebovali dobrih 35-40 minut. Stanovanje je od postaje metroja oddaljeno kakšnih 5 minut peš, z začetnim iskanjem prave ulice in prtljago pa malo več.

Pogled na Amsterdam, mesto vodnih kanalov

Pogled na Amsterdam, mesto vodnih kanalov (foto: Simona Peterca)

Tokrat se je naša ekipa odločila za bivanje v najetem stanovanju, ker je cenejše od bivanja v hotelu. Za prtljago je bilo malo prostora (na tleh na koncu postelje in morda kakšna malenkost na omarici), ker je lastnik stanovanja, ki je bil sicer odsoten in v tistem času na potovanju po Kubi, pustil ostale stvari doma, tako da ničesar ni bilo mogoče dati v omaro. Ključe nam je predal njegov prijatelj. Stanovanje je bilo polno lastnikovih knjig, veliko je bilo vodičev za potovanja v različne države (tudi za Slovenijo), na voljo sta bila TV in glasbeni stolp s širokim izborom CD plošč. V kopalnici in kuhinji je bilo prostora bolj malo, stroja za pomivanje posode in pralnega stroja ni bilo dovoljeno uporabljati. Za sedenje na malem balkončku je bilo zvečer že precej hladno, ni pa bilo niti pravega prostora, saj je bil poln lastnikovih stvari. A za našo uporabo je bilo stanovanje čisto v redu.

Poleg nižjih temperatur zaradi obiska v jesenskem času se je začelo tudi mračiti že kmalu po peti uri popoldne. Čez dan in ob hoji po mestu pa hladnejši zrak ni bil problem.

Za Nizozemsko in Amsterdam je vsakdanja uporaba kolesa tradicija in del kulture, imajo jo že nekako v genih. Čez dan in zvečer je treba biti pozoren na cele gruče kolesarjev, ki brzijo mimo. Lokalni kolesarji niso zvečer nič počasnejši kot podnevi. Včasih je treba kar nekaj časa čakati, da lahko gremo čez cesto. Le v zgodnjih jutranjih urah so ulice bolj prazne (če odštejemo večje ulice z javnim prometom, ki pa so v tem času tudi bolj mirne kot čez dan), skorajda ne vidiš žive duše. V Amsterdamu ni takšnega nelagodnega občutka ob hoji v poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah kot v kakšnem drugem mestu. Vsaj moj subjektivni občutek je bil tak. Zanimivo pa je tudi to, da če že koga srečaš v zgodnjih jutranjih urah, te pozdravi, čeprav sta si popolna tujca. Še en dokaz o prijaznosti tamkajšnjih ljudi.

Preberi več

Analiza teka po maratonu

​Pritečem v cilj. Nenavaden občutek, konec je. Stojim. ​Noge se ne premikajo. Le naokoli se vse vrti. Jaz in polno zadovoljnih obrazov. Utrujenih, izmučenih a vendar srečnih in zadovoljnih.

​Občutek? Neopisljiv. Rahlo zmeden. Srečna. Zadovoljna. Začudena. Presenečena. Ne zavedam se še čisto, da sem v cilju.​ Kar v glavi se mi vrti! In še kar stojim.

Gledam okoli sebe. Iščem znan obraz, a ga ne najdem. Nenavadno. Sami neznanci a kljub temu na nek način domači obrazi. Le kako ne, saj smo se skupaj borili in zmagali!

​S težavo naredim korak,  pa drugega in tako na trdo grem naprej kot robot proti nekakšnim boksom. Podobno kot za živino so tudi za nas maratonce pripravili za ciljno črto več koridorjev ograjenih z ograjami po katerih gremo proti izhodu. Na koncu koridorja nas pričaka podeljevalec medalj. Torej bomo tudi ožigosani, pomislim.

Priznanje za zmago

​Prostovoljka Amsterdamskega maratona mi čestita. Dobim medaljo, ki si jo si ponosno obesim okoli vratu. ​ Dobi jo vsak, ki preteče maraton in pride skozi cilj. Dragocena je, dokaz da smo zmogli in  zmagali. Sedaj nam resnično preostane le še analiza teka, tekme. Nekdo od osebja spet priteče in  me skuša ogrniti v nekakšno pelerino. Prši namreč dež. Počutim se nekako pomembno.

Pogled po stadionu je fascinanten. Pisana množica maratoncev teče v cilj in po drugi strani odhajajo v bele potiskane pelerine ogrnjeni maratonci iz stadiona. Red in disciplina!

Se pa zato sama​ toliko bolj izgubljeno premikam nekam naprej in iščem izhod. ​ ​

Amsterdamski maraton - ANALIZA TEKA

Amsterdamski maraton – ANALIZA TEKA

​Dokaj solidno sem pretekla 43 kilometrov po mojem Garminčku, sedaj pa se mučim iz metra v meter. Nekako se privlečem do ograje. Obvezno se moram raztegniti.​

Preberi več

Tekaški nasveti – start maratona

Po težkih mukah končno stojim na startu maratona in se počutim, kot bi enega pravkar pretekla. Raztresena sem, v glavi mi doni kot v vaškem razglašenem cerkvenem zvonu, saj je bil prihod na stadion prava nočna mora. Ni dosti manjkalo, pa bi stala kje drugje in cmihala kot prava cmerasta cmera.

Vstop na stadion je bil resnično navdihujoč. Tribune in travnata površina parterja polna maratoncev. To ni rock koncert – to je težko pričakovani in želeni start maratona in upam, da tudi cilj mojega enajstega po vrsti.

Organizacija že 39. Amsterdamskega maratona je bila do sedaj zgledna. Ne morem sicer prav na veliko in poznavalsko primerjati, saj sem bila do sedaj na startu klasičnega maratona le enkrat v Radencih in večkrat v Ljubljani. To je moj prvi maraton v tujini.

Tekaški nasveti - start maratona

Tekaški nasveti – start maratona

Informacije in tekaški nasveti na spletu in po pošti so bile dobre. Pravzaprav je vse skoraj identično Ljubljanskemu maratonu. Odlično torej! Sicer pa imajo organizatorji Amsterdamskega maratona skoraj še enkrat več izkušenj kot organizatorji Ljubljanskega maratona. Kapo dol našim!

Preberi več

Tekaški nasvet – pravočasno na start

Vsi so že stekli, nikogar več ni …  kričijo – jaz pa se ne morem premakniti. Ne morem dihati, imam težke noge! Moram pravočasno na start! S težavo premaknem noge, leva, desna, potem ponovim. Nekako gre. Stečem. Težko diham, sopem, imam suha usta…. Tečem, nikogar več ne vidim pred seboj, kam so šli. Pot je tako slabo označena. Od kje sedaj ta gozd? Nekdo spet nekaj kriči in maha! Oh, groza! Tečem v nasprotno smer. Tekači mi tečejo nasproti, ne!

Planem pokonci! Tema kot v rogu. Koliko je ura? Zamudila bom. Tipam po nočni omarici, nekaj pade na tla… cela zmešnjava. Končno se spomnim.. v hotelu sem … v Groningenu … Zatipam mobitel, pritisnem tipko, da pogledam uro. Pol treh. Pol treh zjutraj. Še lahko malo zaspim. Do pol šestih….

Spim? … ob šestih morava najkasneje iz hotela in do študentskega doma po punci. Pot je dolga do Amsterdama. Več kot 180 km. Upam, da ne bo gneče na avtocesti. Podvig je že relacija hotel – študentski dom. V Garmin sem vnesla vse potrebne naslove: študentski dom, parkirna hiša v Amsterdamu, naslov Stadiona. Nič ne bi smelo iti narobe. Moram priti pravočasno na start! A vseeno me skrbi…tečem, vroče mi je a nato me spet mrazi.

Pol šestih – alarm! Skočim pokonci! Kopalnica, zajtrk, oblečem se direktno v športno opremo. Na majico sem že prejšnji večer pripela startno številko s čipom. Mojo srečno cifro! Kolebam med nogavicami, dokolenke ali nizke nogavičke. Vzamem dokolenke, kar bo pa bo. Pred startom jih lahko zamenjam.

Čez vse skupaj navesim še kavbojke in bundo, pograbim športno torbo z obleko za preoblačenje in že tečeva proti avtu. Obuta sem kar v tekmovalne superge.

Groningen ponoči. Ves čas je potrebno paziti na kolesarje. Povsod jih je polno. Imajo absolutno prednost … vozijo hitro, mnogi brez luči, nobenih čelad. Pa saj poznate nizozemska kolesa in njihove lastnike. Meni so strašno všeč!

Prvo točko sva uspešno dosegla, Veselički skočita v avto in že gremo. Odtipkam naslednji naslov: parkirna hiša v bližini Olimpijskega stadiona Amsterdam.

Maratonski nasvet - pravočasno na tekmo

Maratonski nasvet – pravočasno na tekmo

Med potjo premišljujem vse mogoče, v žepek športnih hlač si zatlačim štiri Enervit tabletke, preverim športno uro, merilec srčnega utripa, šilt. Pa saj potrebujem le sebe v supergah na startu.

Preberi več

Zadnji teden pred maratonom

Ležim in gledam v strop… ne morem zaspati. Zadnji teden pred maratonom. Samo še nekaj dni in bom na startu mojega prvega maratona v tujini in sicer v Amsterdamu na Nizozemskem.

Zadnji teden pred maratonom

Zadnji teden pred maratonom

Verjetno bo bolj hladno saj na nizozemskem rado piha. A vreme me ne skrbi.

Bolj me skrbi moja pripravljenost. Ali sem dovolj trenirala? Sem pravilno trenirala? Sem dobro sanirala zadnjo poškodbo mečne mišice?

Pred tednom dni se mi je pripetila nevšečnost. Pravzaprav že pred  mesecem dni. Ob dolgem petintridesetkilometrskem teku se mi je nenadoma, nekje po dvajsetem kilometru, pojavila bolečina v levi mečni mišici. Po kratki masaži sem nadaljevala s počasnim tekom. Zadevo sem nekako uspela sanirati.

A bolečina se je ponovila pred nekaj dnevi na tempo teku. In sedaj, dva tedna pred tekmo, ne upam teči. Bojim se, da je v tem trenutku počitek edina opcija. Sicer bom stala med navijači.

Uspeh bo že, če bom celotno dolžino maratona lahko tekla brez večjih bolečin. Bolj verjeten je scenarij »capljanja  po tridesetem kilometru«.  Nič na moč, nobene borbe s hitrostjo. Bo, kar pač bo. Vedno je nekaj. Ampak spati pa še kar ne morem.

Zadnji teden pred maratonom

Zadnji teden pred maratonom

Preberi več

Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 1. del

Za uvod nekaj splošnih značilnosti in zanimivosti

Nizozemska je država na zahodu našega kontinenta z okrog 16 milijoni prebivalcev in je, kot pove že ime, nizka dežela z obsežnimi zelenimi površinami, vodnimi jarki in polji med mesti. To je razumljivo, saj se med drugim ukvarjajo tudi z intenzivnim kmetijstvom. Takšen je bil tudi prvi vtis s pogledom od zgoraj, torej iz letala med pristajanjem. Glede razgibanosti površja je pravo nasprotje Slovenije, a zato nič manj zanimiva. Splošno znane zanimivosti so mlini na veter, tulipani, vodni kanali, polderji (obsežne kmetijske površine, ležeče nižje od morske gladine), izdelava tradicionalnih lesenih cokel in sira, številni muzeji in zanimiva arhitektura. Nekaj od tega smo si med petdnevnim obiskom Nizozemske in predvsem Amsterdama ogledali tudi mi.

Lega in kratek oris območja

Amsterdam, prestolnica Nizozemske, ki jo zaradi vodnih kanalov imenujejo tudi Severne Benetke, je zanimivo mesto z okrog 800.000 prebivalci (v urbani regiji jih je okrog 1,4 milijona). Leži ob večjem kanalu, katerega del je tudi pristanišče, ki spada med največja pristanišča v Evropi, vzhodni del mesta pa leži ob jezeru IJ (dvoglasnik, značilen za nizozemščino in tudi nekatera narečja; izgovarja se ei). Od jezera poteka kanal proti zahodu oziroma severozahodu in doseže zahodno obalo države ob Severnem morju. Nekoč je bilo jezero IJ del nekdanjega Južnega morja (Zuiderzee), ki je proti Amsterdamu segalo v obliki zaliva Severnega morja. Preko zaliva so na nasipu zgradili dve cesti, ki sta nekdanje morje spremenili v dve sladkovodni jezeri v sredini in na jugu ter morje na severu. Do izgradnje prvega nasipa leta 1932 so imeli velike težave s poplavami. Ena cesta ločuje jezeri Marken (Markermeer; južni del le-tega je postalo jezero IJ) in IJssel (IJsselmeer), druga (ta je bila sicer zgrajena prva) pa jezero IJssel in Vatensko morje (Waddenzee), ki na severu sega do Frizijskih otokov (zahodni so nizozemski, vzhodni pripadajo Nemčiji, severni pa Danski). To območje je znano po svoji biodiverziteti in zato tudi zaščiteno, upravljanje pa poteka po dogovoru med vsemi tremi državami. Celotno območje nekdanjega Južnega morja je plitko, saj doseže globino le nekaj metrov.

Amsterdam - pogled z ladjice na vzhodni del velikega kanala, del katerega je tudi pristaniščeAmsterdam – pogled z ladjice na vzhodni del velikega kanala, del katerega je tudi pristanišče (foto: Simona Peterca)

Preberi več

Amsterdam – prijazen, a drugačen

Novoletne praznike sva s partnerjem preživela v Nemčiji. Ker je Nizozemska relativno blizu, sva se odločila, da si za kak dan ogledava tudi Amsterdam. Že v Sloveniji sem pripravila načrt, kaj si bova ogledala, natisnila zemljevid in na njem označila glavne znamenitosti.

Na pot sva se podala z vlakom, tako da bi že med potjo začutila navdih Nizozemske.

V mesto sva prispela v zgodnjih dopoldanskih urah. Glavne znamenitosti mesta so relativno blizu železniške postaje, zato je priporočljivo, da se vsak, ki bi si rad ogledal mesto, na pot po mestu odpravi peš, v poletnih mesecih pa morda s kolesom.

Pogled na enega izmed kanalov. Slika: Irena Žunko

Pogled na enega izmed kanalov. Slika: Irena Žunko

Značilno parkirišče na Nizozemskem. Slika: Irena Žunko

Značilno parkirišče na Nizozemskem. Slika: Irena Žunko

Rdeča četrt

Samo nekaj minut hoda od železniške postaje se nahaja znamenita Rdeča četrt. Sama sem kot študentka že obiskala to mesto. Takrat sva s prijateljico prespali v hostlu. Ker študenti običajno nimajo veliko denarja, sva izbrali najcenejšega – krščanskega. Že takrat sem bila zelo presenečena, ker se je hostel nahajal v Rdeči ulici. V to znamenito ulico sva se tudi sedaj najprej odpravila. Ko sem hodila mimo vseh teh žensk, ki sedijo v »izložbah«, so me obdajali mešani občutki. Včasih sem bila presenečena, kako lahko tako lepo, mlado dekle izbere takšen poklic. Nekaj trenutkov kasneje me je začudila samozavest drugih, obilnih žensk, ki so prav tako ponosno stale v »izložbah«. Večina turistov nas je samo pogledovala proti njim, dame pa so se prijazno nasmihale. Ko so zagledale kakšnega moškega brez partnerice, so začele trkati po šipi in ga vabiti k sebi. Ne vem, kako donosen je ta posel v teh časih, kajti redko katera »izložba« je bila prazna, torej je bilo dekle zasedeno. Morda še samo opozorilo. Tisti, ki radi naredili kakšno fotografijo za spomin v tej ulici: fotografiranje je strogo prepovedano.

Rdeča četrt. Slika: Irena Žunko

Rdeča četrt. Slika: Irena Žunko

Preberi več

CLOSE
CLOSE

Nizozemska, Amsterdam in izlet na nizozemsko podeželje – 3. del
Oceni tole stran