Tag: Lepote Slovenije

Ljubitelji redkih in butičnih vrhunskih vin, pozor!



Za ljubitelje redkih in butičnih vrhunskih vin iz 70 let stare trte rdečega traminca  in modre portugalke. Vina iz starih trt so velika znamenitost in so v nekaterih državah Evrope zelo cenjena. Verjetno najstarejše trte rdečega traminca  in modre portugalke v Sloveniji rastejo v vinogradu družine Polič zahodno pod naseljem Sv. Ana.  Stare trte so zasadili leta 1947.

Sveta ana spomladi

Idilično in vzorno urejeno naselje Sv. Ana v Slovenskih goricah se razteza po grebenih Krivi Vrh in Kremberk s čudovitim razgledom. Poseben čar kraju dajejo stari in mlajši lepo urejeni vinogradi. V kraju imajo izjemno ponudbo lokalne kulinarike in vrhunskih butičnih vin. Najbolj znani pa so po ohranjanju in varovanju kulturne dediščine in po bogati zgodovini vinogradništva.

Preberi več

Po zdravilno energijo v Slovenske gorice ali v Prekmurje

Na Arheološki cesti Benedikt lahko začutite močno energijo. Energetske točke so naraven pojav in najbolj jih čutimo na geoloških prelomih Zemlje. Arheološka cesta Benedikt nas pouči o terenskih arheoloških spomenikih, o močnih energijah in o lokalnih mitoloških zgodbah. Na podlagi raziskav energetskih točk je Zgodovinsko društvo Atlantida raj slave pripravilo že nekaj delavnic in razvilo inovativen integralni turistični produkt – vikend delavnice o osnovah geomantike z iskanjem energetskih točk (program na koncu članka).

Zdravilna energija v Slovenskih goricah¸¸



Vsak obiskovalec lahko sam išče naravno energijo, brez dodatno označenih poti in energetskih točk. Geomantika (geomedicina) razlaga in ozavešča  odnose med ljudmi, naravo in Zemljo z novimi vsebinami in dimenzijami. Odnos med človekom in naravo je intimen. Pomembna je povezanost ljudi z  naravnim okoljem. Okolje dojemamo vizualno in materialno. Čutimo ga tudi podzavestno, duhovno in čustveno. Ti različni odnosi se začnejo že v stanovanju, na vrtu, naselju in pokrajini. Bolj ko spreminjamo svoje okolje, več različnih odnosov gradimo s svojim bivališčem. Odnosi so globlji, bolj napeti. Nikoli ne smemo podcenjevati okolja. Vse to so večinoma nezavedni odnosi in so del naše kulture.

Preberi več

Močne energetske točke v Slovenskih goricah

Močne energetske točke in skoraj neznanih 110 keltskih gomil se nahaja v okolici Benedikta v Slovenskih goricah. Za vas sem pripravil kratek vodič po Arheološki cesti Benedikt. Predlagam, obiščete Arheološko cesto Benedikt in začutite preteklost od pradavnine do danes! Označeno 33,2 km dolgo cesto lahko prehodite peš ali prevozite s kolesom ali z motornim vozilom. Nekaj sto metrov boste hodili po tihih gozdovih. Iskali boste arheološke spomenike – gomile, nenavadne naravne oblike in geomedicinske energetske točke.

Kratek vodič Benedikt

V Benediktu z okolico je mnogo bogatih kulturnih in naravnih zakladov. Blizu arheološke ceste so izviri, vodnjaki, slatinski vrelci, termalna vrtina, jarki in potok Drvanja. Najdete lahko ostanke kamnolomov, peskokopov in gramoznic. Arheološka cesta se dotika gozdov, ki s svojo obliko spominjajo na živali. Velike živalske figure si lahko razlagate z mitološko simboliko. Predstavljene so zgodbe ljudskega izročila v povezavi z arheološkimi terenskimi spomeniki.

Preberi več




Koštabona, odkrita, a vendar še premalo raziskana istrska lepotica s pridihom zgodovine

Možnosti za pohodništvo in kolesarjenje, občudovanje številnih oljčnikov, vinogradov, vodnih virov, narave in razgledov in srečanja s prijaznimi domačini.

Koštabona, od Kopra oddaljena dobrih 12 kilometrov, je s svojo lego nad dolino reke Dragonje in z razgledi na čudovito naravo vse do morja, očarljiva v vseh letnih časih. Spomladi občudujemo zelenilo rastlinja in cvetočih dreves. Občutke mehkega razvajanja nam pričara cvetoči ruj s svojimi puhastimi socvetji. Poletje nas s svojo vročino pošilja v senco koprivovcev in drugih dreves in v tolmune reke Dragonje. Jesen omamno diši po sadju in vinu in oko se ne more dovolj nagledati živih barv jesenskega listja ruja. Pozimi uživamo ob pogledih na sivozeleno barvo oljčnih dreves po obdelanih terasah in v februarju že cvetoče mandlje.

Šavrinski griči, kamor sodi tudi Koštabona, so prav tako zelo privlačni za nabiralce užitnih divjih rastlin, še zlasti pozimi, saj jih lahko nabiramo vso zimo. Sneg je namreč v teh krajih zelo redka atrakcija.

Koštabona v zimskem soncu

Koštabona v zimskem soncu

Sprehod skozi vas Koštabona nam odkrije edinstveno vaško urbanistično zasnovo v obliki pravilne elipse in drevesasto strukturo uličic. Visoke kamnite hiše brez napuščev in z majhnimi okni dostojanstveno zrejo na popotnike ter dajejo skoraj mestni vtis.

Zgodovina, bližnja in daljna, je v Koštaboni pustila svoje sledi. Nekoč, v pradavnini naj bi jo oblivalo morje. Najdbe na hribu Brič na drugi strani reke Dragonje naj bi predstavljale pradavne priveze za plovila.

Preberi več

Sprehod do Svete gore in še malo naprej

Od doma smo odšli v zgodnjih popoldanskih urah. Menili smo, da imamo pred seboj še dovolj prečudovitega sončnega in lepega vremena. Bilo je resnično lepo, toplo z nežnim vetričem. Vendar ne hladnim, bil je prav prijeten. Naš cilj je bil, da si ogledamo  Sveto goro / Skalnico in se med potjo mogoče še kje ustavimo. Pač vse je bilo odvisno od razpoloženja in “višje sile ” – vremena.

Pot proti Solkanu nam je minila kar precej hitro. Ogledovali smo si Sočo, njeno značilno lepo barvo. Se jezili na ovinke katerih je preveč. Vendar smo v smehu in šali ugotovili da jih ni toliko, saj sta samo dva. To sta levi in desni ovinek. Smeha je bilo za popotnico dovolj. Med klepetanjem in smehom smo se  bližali Solkanu.

Ampak… vedno se vozimo mimo. Nekateri vsakodnevno, nekateri občasno… nikoli si pa ne vzamemo čas in si ga ogledamo. Veličasten je v svoji lepoti. Nekaj let nazaj je bila pod njim tudi prireditev – glasbeno kulturna, vsaj tako imam v spominu. Predvajala se je tudi po televiziji.

Veste kaj je to ? Kje je? Je še vedno uganka ?

Preberi več

Potepanje

Kar nekaj časa me je “mučilo”, da bi moje prijatelje odpeljala na to čudovito pečino, kraj in lep razgled. Tokrat sem jim pripravila presenečenje in uspelo mi je. Namignila sem jim kam naj bi odšli. Nekam proti morju, vendar ne k morju, nekam kjer smo blizu morja, vendar se ga ne dotikamo. Ga občudujemo, gledamo, vidimo v širne daljave, smo na pečini, med borovci…..

GRAD SOCERB

Grad Socerb

Še vedno niso niti pomislili kje bi to bilo. Omenila sem jim grad, blizu Kopra in blizu Trsta. Grad ki je na pečini, blizu plezalne stene. Grad, ki je bil nekoč  ruševina, danes pa je  obnovljen. Še vedno nič. Ima prečudovit razgled in dobro restavracijo. Ko pa sem omenila še ime – grad Socerb sem ugotovila, da se jim še sanja ne da grad obstaja in da je tam res prečudovito. Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Javorca

Nad dolino Tolminke, v osrčju Tolminskih gora tiho, skrivnostno, odmaknjeno in hrabro stoji najlepši zgodovinski spomenik prve svetovne vojne na ozemlju Slovenije – Javorca s spominsko cerkvijo Svetega Duha. 

Javorca - foto: Barbara Debeljak

Javorca – foto: Barbara Debeljak

Med vojno je Javorca predstavljala zatočišče za številne vojake različnih narodnosti, kjer so lahko vsaj za trenutek pozabili na vojne grozote in našli košček miru.

Javorca - foto: Barbara Debeljak

Javorca – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Potep po Logarski dolini in Solčavskem

Letos pa nič na morje, gremo v Logarsko dolino. In smo šli. Malce smo bili skeptični zaradi vremena, vendar se je tudi vreme na dan odhoda izboljšalo. Prvo, kar smo zagledali, ko smo se približevali Logarski dolini, je bila  znamenita skala, imenovana Igla, ki je visoka okrog 40 metrov in je ločena od stene z razpoko, ki je široka 2 metra. Skozi to razpoko je vodila edina pešpot iz Luč v Solčavo. V bližini Igle je tudi presihajoči studenec. Obstaja tudi legenda o Igli  in sicer naj bi živela tam deklica, ki je bila tako velika, da je z eno nogo stala na Raduhi z drugo pa na Vratih in, ko je nekega dne šivala srajco, se ji je igla zlomila in v jezi je iglo vrgla v dolino, kjer stoji še danes.

logarska dolina

Prispeli smo do gostišča Firšt, kjer smo rezervirali prenočišča. Tu, v tem gostišču imajo tudi muzej, kjer so razstavljene najdbe iz Potočke zijalke, ter Fidov gaj, ki je v bistvu tematski park in, ki predstavlja dediščino znanega solčavskega zdravilca Vida Strgarja – Fida. Kolesa grejo dol z avtomobila, v sobi se preoblečemo in gremo s kolesi po Logarski dolini do slapa Rinke. Logarska dolina kot, da bi jo kdo postavil v objem gora in si želel, da nam zastane dah, ko gledamo to prekrasno naravo. Čudovito. Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Vogar

Planota Vogar spada med najbližje in najbolj priljubljene izletniške točke v bohinjskem koncu. Zaradi svoje lege na samem robu visokogorske planote, nam ponuja prelepe poglede na venec okoliških gora. Vogar nam prikaže veličastno tektonsko, potem pa še ledeniško preoblikovano udorino v slovenskem delu Alp in v njej eno najlepših jezer na svetu. Ni naključje, da je Prešeren prav v Bohinj postavil svoj Krst pri Savici, romantični ep o začetku zahodne civilizacije pri Slovencih, mit naše trdoživosti na račun odpovedovanja.

Razgled iz vzletišča Vogar - foto: Barbara Debeljak

Razgled iz vzletišča Vogar – foto: Barbara Debeljak

Vogar je kljub strmemu dostopu privlačen za številne turiste kot samostojen cilj. Je pa tudi odlično izhodišče za številne ture v gore. Prav zato ga imenujejo tudi preddverje Fužinskih planin.

Vogar - foto: Barbara Debeljak

Vogar – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Izlet na Veliko planino

Lepo jutro je kazalo, da nas bo zopet zaneslo na potep. Že dneve prej smo se s prijatelji domenili da gremo na pohod. In dan je kakor nalašč za malo bolj in malo manj vešče pohodnike. Tokrat smo si zadali cilj – Velika planina.

 

Osebno sem jo obiskala v osnovni šoli in prav mamilo me je, da se zopet sprehodim po tej prečudoviti planini. Spomini so mi segali daleč nazaj. Spomnila sem se samo skupine objektov, to so bile verjetno štale, dosti pašne živine, zvoncev kateri so se oglašali v daljavi, prečudovite narave. Skratka spomini so bili prečudoviti. Otroški . . .

Velika planina

Velika planina

Kako pa je sedaj tam? To vprašanje se mi je postavljalo v dnevih pred odhodom. Z nestrpnim pričakovanjem kakor majhni otroci sem večer za večerom čakala vremensko napoved za naš dan. In očitno se nas je nekdo usmilil saj smo imeli z vremenom resnično srečo. Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Kriški podi

Čudovita narava s svojo nedostopnostjo in osupljivim videzom, ki jo nudijo Kriški podi, zbuja spoštovanje. Vse naokoli so po razbitem škrapljastem svetu posute valovito razjedene kamnine.

Kriški podi - foto: Barbara Debeljak

Kriški podi – foto: Barbara Debeljak

Pred osem do dvanajst tisoč leti je bila podoba Alp precej drugačna od današnje. Doline in pobočja so pokrivali ledeniki, le višji grebeni in vrhovi so štrleli iz ledenega oklepa. Ko se je podnebje postopoma otoplilo in se je ledena gmota zmanjševala so mogočne ledeniške vode narinile skalovje v obliki moren. Ob poti na Kriške pode nas na vseh pristopih na vsakem koraku v zanimivih skalnih pobočjih spremljajo sledovi poledenitve.

Kriški podi, Spodnje Kriško jezero - foto: Barbara Debeljak

Kriški podi, Spodnje Kriško jezero – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Ljubitelji redkih in butičnih vrhunskih vin, pozor!
Oceni tole stran