Tag: ljubezen

Sem (bil) knjigomrznež?

Ste se zalotili kdaj ob misli, da mogoče berete premalo. Saj veste, nimam časa, nimam denarja, knjige so dolgčas, koliko knjig prebrati, da se lahko pohvalimo pred znanci, ni privlačnih vsebin ali piscev, ki bi jih pisali. Ni privlačnih vsebin ali piscev, ki bi jih pisali? No, mogoče je ta res malce za lase privlečena ampak vsaj kar se tiče mene sem moral najprej razmejiti med domačo in tujo pisano besedo.

V časih mojega šolanja smo morali žvečiti v glavnem domačo pisano besedo. Rekli smo ji obvezno branje in morali smo tudi izdelovati obnovo prebranega. Na seznamu v glavnem domači pisci knjig. Vsebine za nas odraščajočo mladež mogoče preveč duhomorne. Ampak zasejale so seme.

Čas je tekel. Seme ni več zdržalo. Pričelo je kliti in vcepljati potrebo po duhovni hrani. Vseeno je v podzavesti pustilo malce grenkega priokusa po obveznem branju. Zato sem se odločil, da sprejmem kompromis: iskal in našel sem tuje pisce knjig, ki so zadovoljili mojo potrebo po dobri in kratkočasni knjigi, ki te zlepa ne pusti od sebe. Kot prva ljubezen, ko ne moreš ne jesti in ne spati.

Čas je tekel. In potem se je v mojem življenju pojavil Matjaž.

Matjaž

Simpatičen možakar srednjih let, ki sem ga najprej spoznal kot basovsko obarvanega sopevca v pevskem zboru. Nagonsko sem čutil, da je človek, ki ima v sebi nekaj, kar bi na vsak način rad spoznal. Kot potrdilo resnici, da smo ljudje povezani med seboj v matrici in da obstaja zakon privlačnosti, mi je ponudil-ne boste verjeli- knjigo, ki jo je sam napisal. Preberi jo tako za kratek čas pa mi povej svoje mnenje, mi je dejal, ko mi jo je izročil. Meni, ki knjig domačih piscev kot sem že omenil, nisem jemal za resno branje.

Preberi več

Ljubezen

Ker je bil  štirinajstega februarja praznik zaljubljenih, katerih zavetnik je Sveti Valentin,  bo ta članek govoril o ljubezni. Veliko je napisanega in izrečenega o ljubezni, vsak od nas jo doživlja na svoj način. Kljub temu je beseda ljubezen ovita v tančico skrivnosti, kajti vsak od nas si jo razlaga in jo doživlja na svoj način. Znani ljubezenski pisatelj Paulo Coelho je takole rekel o ljubezni: » Ničesar onkraj ljubezni ni. Ljubezen je tista, ki vrti ta svet, in varuje zvezde na nebu.«  Ljubezen je čustvo, ki ga le s težavo opredelimo,  je  dejavna sila  v nas, ki nam hitro sproži močne občutke in nas napolni z romantičnimi mislimi in dejanji.  Ljubezen pomeni dajanje, je način življenja. Če  želimo življenje  polno ljubezni,  jo moramo tudi živeti. Ko smo napolnjeni z njo, se ne bojimo ničesar, svet postane lepši, mi smo strpnejši  in tolerantnejši. Postanemo boljši. Ljubezen je vsekakor zelo prijetni čustvo in jo ponavadi čutimo do drugega človeka, do živali, lahko do situacije, določene aktivnosti, pojma, predmeta in še bi lahko naštevala. Za nas ljudi je ljubezen pomembno čustvo in je sestavni del našega intimnega življenja. Ljubezen nas poveže z ljubljeno osebo,  z njo skupaj nekaj počnemo, se z njo pogovarjamo  in si z njo delimo vsakdanje skrbi. Ljubezen, ki jo čutimo do določene osebe, le to naredi pomembno, postane predmet našega vsakodnevnega razmišljanja, za to osebo smo pripravljeni marsikaj narediti. Počnemo stvari, za katere vemo, da jih ima ta oseba rada, cenimo jo in ji na vse načine poskušamo ugoditi.

Ljubezen nas povezuje

Ljubezen nas povezuje

Beseda ljubezen pa ima vendar lahko več pomenov in se tudi razlikuje po kulturnih, znanstvenih, filozofskih in verskih pristopih. Stara grščina je poznala najmanj tri besede, ki so opredeljevale ljubezen in sicer poglejmo katere:

Preberi več

The Rolling Stones – 32 let potem

Junij 1982 (prepis iz osebnega dnevnika) 

4.6.1982 – Irena plačala karte + avtobusni prevoz za koncert The Rolling Stones, München. Jaz popolnoma postrgam predal, sem brez ficka, vse plačala moja draga sestra. 1500,00 din. Ta stari nočjo nič prispevat. 

5.6.1982 – MORAM NA TA KONCERT! To rabim, za to se moram borit. 

6.6.1982 – Fotr me še vedno ne pusti na koncert, vsa sem objokana. Po svetu hodim z zabuhlimi očmi. Kaj naj naredim, Ireni sem odžrla denar, nesposobna sem, za nobeno rabo nisem. Če me ne bosta pustila bom ušla! 

7.6.1982 – Nadaljujeva s pospešenim prepričevanjem fotra. Vse mu obljubim. Irena tudi. Pospravljala, hodila v trgovino, plela dvorišče (TO NA SMRT SOVRAŽIM) …. Vrtiva Dylana, Janis, Rollinge– tiste primernejše komade. »Ati, mami, poslušta kitarco, to je res dobra muska«. Fotr se še vedno ne da, češ, mladoletnih ne spustijo čez mejo …«Ati, ta muska je nama ravno tako všeč kot je tebi tvoja švicarska,« doda Irena. Terna. 

8.6.1982 – Grem!!!! Grem!! Norim! Toooo! Za las je šlo. Irena svečano obljubi, da bo pazila na naju. Po koncertu takoj na avtobus in domov. Obljubiva.

9.6.1982 – Mami mi šiva oranžno bluzo iz plenice.. Grem v štacuno po material za sendviče. 8 komadov in 4 soke. Komaj čakam!!!!!!

 10.6.1982 – Odhod ob 2h zjutraj iz Ježice. Dvakrat naju ustavijo policaji. Avtobus poln samih čudnih fac, še najbolj normalen je videti Dragan Bulič pa še ta je čudn, itak, en star tip v džinsu z dolgimi lasmi in brado izgleda kot bi se nažrl mamil. Splazva se čist na konc avtobusa v en kot in gledava v tla. Občasno pokukava. Tistga tipa se morva izogibat.

 

The Rolling Stones - Tattoo you word tour

The Rolling Stones – svetovna turneja Tattoo you

 

Odklop – noro – preporod – zastrupljena do smrti in naprej– smisel življenja je dobra muska, dober rock. Vse ostalo naj se gre solit!

  •  trajanje koncerta: 2 uri, 40 minut
  • realni občutek trajanja: 2 minuti

 

 

The Rolling Stones – 32 let … potem

The Rolling Stones - svetovna turneja 14 On Fire

The Rolling Stones – svetovna turneja 14 On Fire

Leto 2014

Na netu zasledim informacijo: The Rolling Stones prihajajo na Dunaj. Rada bi jih spet slišala. Zadevo je treba slediti.

Klic na mobi, Irena: »Stonesi pridejo 16/6/2014. A gremo?« 

»Gremo!«  Preberi več

Festival vrtnic v Novi Gorici

V bližini cvetoče vrtnice me prevzamejo čustva ljubezni, svežine, romantike, čistosti, lepote. Opojne vonjave, ki nam jih te cvetlice poklanjajo so vsekakor sposobne poiskati čustva globoko v nas in jim pomagati na prostost.

Bela vrtnica

V Novi Gorici tradicionalni Festival vrtnic vsako leto pričara posebnost te že več  tisočletij priljubljene rože. Vsakdo, ki ima le kanček navdušenja nad to rastlino, lahko na te dneve izkoristi in uživa v z vrtnico povezanih dogodkih ali pa se enostavno sprehodi skozi mesto vrtnic in doživlja vrtnice po svoje. Prav vsaka vrsta teh lepotic ima svoj čar. Ena te začara s čudovitimi barvami, druga s svojo nežno obliko, tretja z vonjem… Kraljico lahko kar vsak svojo določi. Izbira je res velika. In ker je to cvet, ki navdihuje umetniške duše si ne morem kaj, da mu ne bi posvetila par verzov tudi jaz. Preberi več

Knjige medosebnih odnosov

Knjige, ki vam jih bom predstavila danes, govorijo o medosebnih odnosih, tako da vam želim obilo užitka ob prebiranju njihovih vsebin.

Janja Vidmar: Brez

Ta zgodba govori o medosebnem odnosu med mladostnikoma. Simon je srednješolec, ki je noro zaljubljen v Lejlo. Ona ima fanta, vendar s Simonom rada pohajkuje naokoli in skupaj z njim kakšnega pokadi, kar veliko pove o njunem medosebnem odnosu. V njem se skriva tudi njegova temnejša plat, saj se s prijateljem Mrkijem zapleteta v nevarne posle s Tajsonom. Za njega preprodajata cenene tehnološke igračke, vendar ker jima to ni dovolj, tudi na svojo roko kaj ukradeta in prodata naprej; to priča o napetem medosebnem odnosu s prijateljem. Mama in očim vesta za njegove stranpoti, vendar se ne meni zanju, ker je prepričan, da mu bo pomagal oče, ko se vrne iz zapora. Problem nastane, ko Tajsonu do roka ne predata denar, zato ta grozi Mrkiju, ki izda njegov in Lejlin naslov. Simon je zdaj res v težavah: kje naj dobi denar in kako naj zaščiti dekle svojih sanj. V paniki oropa staro ženico, ki je malo prej na banki dvignila svoj penzion. Za trenutek misli, da se je rešil iz težav, a ko izve, koga je oropal, se mu ves svet sesuje pred očmi. Knjiga res veliko govori o vseh vrstah medosebnih odnosov Simona z drugimi. Kako se napeta pripoved konča in na koga se Simon v kritičnem trenutku svojega življenja lahko zanese, izveste v mladinskem romanu Brez.

Janja Vidmar je znana kot avtorica mladinske realistične proze. Drama Brez je zmagala na natečaju Zlata paličica 2010, toda pisateljica se je odločila, da dramo napiše še v obliki proze, tako da sta v knjigi objavljeni obe. Pisateljica na zelo pronicljiv način opisuje medosebne odnose.

file1701347712205[1] Preberi več

Uvod v ljubezen sta prosim in hvala

Kaj pravzaprav je ljubezen? Po besedah psihoterapevta, dr. Zorana Milivojevića, je ljubezen »sila, ki povezuje ljudi v bolj trdne odnose«. Večna, vseprisotna tema v grški mitologiji,  Visoki pesmi, Kristusovemu nauku, v celotni književnosti in umetnosti, danes pa tudi v psiholoških priročnikih vseh vrst. Brez nje naše življenje ne bi imelo smisla.     

Uvod v ljubezen sta prosim in hvala

Ljubezen se začne v srcu in za mnoge tudi tik pod srcem. Lepa, nedolžna, prvinska. Sreča, ki se je ne da primerjati z nobeno drugo, radost, za katero se ti zdi nemogoče, da je ne čuti tudi dete v tebi. Predaš se ji kot največjemu čudežu, ki si mu bil v življenju priča. Ko prvič začutiš gibe neverjetno majhnega bitja v svojem telesu, si niti približno ne predstavljaš, kaj te čaka. Pa čeprav si prebral že skoraj vse, kar ti je prišlo pod roko, na to temo. Ko naenkrat ugotoviš, da imeti otroka ne pomeni samo smeha in veselja pa nagajivih pogledov med sprehodom v parku, kot jih vidiš v oglasih in filmih, se ti svet v hipu postavi čisto na glavo. Potem globoko vdihneš in se prepričaš, da boš zmogel. Da boš postal otrokov vzornik in ga naučil srčnosti. Preberi več

Moč srca

Fizično srce

Srce (latinsko cor, cordis) je glavni organ v našem telesu. Najmočnejša mišica, ki črpa in poganja kri po ožilju, nam daje življenje. Običajno je velikosti pesti, malo manjše pri ženskah kot pri moških. Bije v ritmu, ki ga ustvarjajo posebna mišična vlakna imenovana ritmovnik. Na minuto načrpa kar od 4 in pol do 5 in pol litrov krvi,  njegovo težo merimo od 250 do 350 gramov. Fizično ga začutimo, ko položimo dlan na levo stran prsnega koša.

Srce je prvi organ, ki ga razvije človeško telo. Zarodek tvori le nekaj celic, ki pridobivajo snovi potrebne za rast neposredno od svoje okolice. Posamezne celice se hranijo vse dokler se ne začnejo cepiti in množiti ter tako ustvarjati tkivo, ki postaja gostejše in povezano. Posamezne celice imajo zdaj otežen dostop do hranljivih snovi in potrebujejo posrednika. Tako pridemo do srca, ki se s svojim ožiljem razvije kot prvi organ in je tesno povezan z vsemi nadaljnjimi organi. Srce je torej začetek in središče našega bitja, tako telesnega kot duševnega. Ima svojo fizično obliko, svojo zavest in vibracijo s katero v svet oddaja edinstveno energijo.

Fizično srce

Howard Martin z inštituta HeartMath pravi, da srce s stalnim oddajanjem in prejemanjem procesira informacije hkrati pa  je tudi električni organ; producira daleč največ električne energije v našem telesu, od 40 do 60krat več kot naš drugi najmočnejši organ – možgani. To energijo vsebuje vsaka celica in jo lahko izmerimo z napravo EKG. Elektromagnetno polje, ki ga ustvarja, obkroža naše telo v krogu 360ih stopinj, v  oddaljenosti več kot enega metra od srca in je kar 5000krat večje od elektromagnetnega polja možganov.

Človeško srce ima preko 40.000 živčnih celic. Te tvorijo mogočen živčni sistem, ki pošilja večje število informacij v možgane kot možgani v srce. Skrbi za sinhrono delovanje celic v telesu in nadzoruje krvni tlak, proizvodnjo adrenalina, dopamina in oksitocina, ki mu pravimo tudi ljubezenski hormon. Oksitocin zmanjšuje strah ter povečuje sočutje, odprtost in zaupanje. In menda ima srce tudi čisto svojo pamet. Preberi več

Ljubezen in osebnostne lastnosti

Kako čudovita in pregrešna, tako popolna in zadovoljiva…vse to in še več nam je ljubezen, ko jo okušamo, kot najboljše vino. Vsi hrepenimo po ljubezni, vsi si jo želimo bolj, kot si želimo bogastva, le tega bi zastavili, le da jo okusimo. In zakaj nas ljubezen boli? Strta srca, prejokane noči, shujšan obraz in še mnoge hujše oblike bolečine strtega srca. Od globine ljubezni, je odvisna globina bolečine. Predhodni članki so pričali o zamolčanih zgodbah nesrečne ljubezni, o temni plati ljubezni, o odnosih, ki nimajo lepe prihodnosti. Pa vendar, ljubezen je še vedno lepa.

Ljubezen

Res je, da je na zunaj videti, da je ljubezen zapletena, zahtevna in včasih celo zastašujoča. Vendar pa lahko, če je naša osebnost zrela, sprejmemo ljubezenski odnos z odprtim srcem. V zameno za to se nam ponuja priložnost, da lahko izkusimo njene številne čare in okusimo eno od največjih radosti v življenju. Naša osebnost in osebnost partnerja, na tem mestu igrata glavni vlogi. Če ne razumemo pomembnosti vloge, ki jo ima osebnost pri vzpostavljanju in sodelovanju s tistimi, ki so nam dragi, moramo za to v svojih srcih in odnosu plačati zelo visoko ceno. Vedeti moramo, da so naše dedovane osebnostne lastnosti tiste, ki vplivajo na dojemanje in določajo, kaj potrebujemo, da se počutimo ljubljene. Več kot vemo o dedovanih lastnostih, bolj bomo razumeli, da niso tako prilagodljive, kot si želimo. Za lastne potrebe pa lahko spreminjamo priučene lastnosti (navade, vpliv okolja,…) Da poudarim, osebnostne lastnosti, naš karakter, s katerim smo rojeni, so te, s katerimi bomo morali vedno živeti! Več kot bomo vedeli o osebnostih, o značajih, lažje si bomo pridobili veščine, kako izboljšati medsebojni odnos. Naša nagrada pa bo, da na podlagi tega lahko ustvarimo vzajemno zadovoljiv in dolgotrajen ljubezenski odnos. Ta je odvisen od nekaterih osnovnih predpostavk:

  • Osebnostne lastnosti določajo, kdo smo, kako delujemo, kaj nam pomeni ljubezen in kako jo izražamo;
  • Osebnostne lastnosti so odločilne pri ustvarjanju mnogih pričakovanj glede ljubezni;
  • Ker smo si različni po karakterjih, imamo skladno s tem tudi različne potrebe, pričakovanja in občutja ter videnje ljubezni;
  • Osebnostne lastnosti (karakter) vplivajo na to, kdo nas najbolj in kdo najmanj privlači;
  • Ker različno pojmujemo ljubezen, obstajajo različne vrste odnosov.

Preberi več

Predstave o ljubezni in ljubezen kot univerzalna vrednota

Vsak dan poslušam in berem visoko leteča razmišljanja o tem, kaj pomeni beseda »ljubezen«. Gre za nikoli izpeto zgodbo o predstavah v naših glavah, ki so nabite s čustvi in jih je toliko, kot je ljudi v tem našem vesolju. In vsako osebno vesolje nosi s sabo svojo predstavo o ljubezni. Ljubezen je vse tisto, kar si ljudje predstavljajo pod tem občutenjem.

Ljubezen je univerzalna vrednota in ena najpomembnejših idej. Občutek ljubezni je skrivnosten in vedno znova buri človeško domišljijo. Zakaj se zaljubimo, kako zaljubljenost preraste v ljubezen in kakšen je pomen tega občutenja ? Ljubezen ima dvojno naravo, tako kot vse v tem našem vesolju, svojo svetlo in temno plat. To občutje nas lahko ponese v ekstazo ali v neskončno trpljenje, odvisno od tega, ali nam ljubljena oseba vrača izkazana čustva. Že najstarejše mitološke zgodbe opisujejo tragične usode ljudi, ki so sledili ideji ljubezni in svoji predstavi o tem, kakšna naj bi bila ljubezen. Nekateri ljudje doživljajo brodolome in se utapljajo v morju trpljenja zaradi neizpolnjene ljubezni. Če neka oseba izpolnjuje neka naša pričakovanja, reagiramo z neko obliko ljubezni. Dejstvo pa je, da so čustva naša čustvena reakcija in smo sami odgovorni zanja. Če nam oseba, h kateri se naša čustva obračajo, le teh ne vrača, ne nosi nobene krivde za to, je pa nepošteno, kadar z njimi manipulira. Naše vedenje poziva druge k čustveni reakciji, vendar je od njih odvisno, ali in kako se bodo odzvali.

Pojav ljubezni pogosto idealiziramo. K mistifikaciji so precej prispevali filozofi v svojih delih. Tako ljubezen preneha biti občutje in postane nekaj nedotakljivega ter se izmika psihološki analizi. Ljubezen je pri njih ločena od drugih občutij in se postavlja nadnje. Martin Buber pravi, da občutja bivajo v človeku, medtem ko človek biva v svoji ljubezni . »To ni metafora, marveč resničnost.. . Ljubezen je kozmično stanje«.

Ljubezen kot univerzalna vrednota

Karl Jaspers pa meni, da je ljubezen najbolj nedojemljiva, ker je najbolj neosnovana in po sebi najrazumljivejša resničnost absolutne zavesti. »Tu je izvor vsake vsebine in samo tu je izpolnitev vsakega iskanja. »

Mit o androginu pravi, da ima vsakdo nekje svojo drugo polovico, ki jo išče in s katero bo lahko živel srečno v ljubezni do konca življenja. Iz njega sledi, da je prava ljubezen samo ena. Pogosto kot »edino pravo« doživljamo najmočnejšo ljubezen. Obstajajo neskončne razprave o novi ljubezni, s katero se izdaja stara, kajti če je bila stara resnično prava, oseba ostane do smrti predana svoji izbiri. Resničnost pa kaže, da se v življenju redko dogaja, da nekdo ljubi samo enkrat. Nekateri čakajo nekoga, zaradi katerega bodo »izgubili glavo« (ljubezenska opitost). Najvišja stopnja idealizacije pa je v mitu o netelesni ljubezni.

Ljubezen je manifestacija psihičnega in socialnega. V nasprotju s seksualnostjo, ki je telesnega izvora, je ljubezen proizvod določene kulture. Nekatere primitivne kulture nimajo besede za pojav ljubezni, kar pomeni, da v tej kulturi ljubezen ni priznana kot družbena vrednota. Kljub temu pa tudi tam obstajajo določene oblike navezovanja na objekte. Za Zahodnjake je ljubezen ena temeljnih kulturnih vrednot, vendar je zanimivo, da v slovenščini ta pojav izražamo opisno, s pomenskimi zvezami, ker nimamo ene same besede, ki bi ga zadovoljivo izrazila; podobno je tudi v angleščini in v celotni kulturi Zahoda. Na tem področju obstaja revščina jezikovnega izražanja pri opredeljevanju ljubezni, zato njena narava ostaja skrivnostna.

Govorimo o erotični, spolni, partnerski, otrokovi, starševski, bratovski ali sesterski, sorodniški, prijateljski, otroški ljubezni, pa tudi o heteroseksualni, homoseksualni in biseksualni ljubezni… kjer besedo ljubezen dopolnjujemo s pridevniki, ker je šele iz sintagme razvidno za kakšno obliko ljubezni gre. Preberi več

HOMOSEKSUALNOST – so homoseksualci »bolniki«?

Homoseksualnost je posledica nezavednega, nerazrešenega konflikta iz otroštva, je čustvena motnja, oblika seksualne perverznosti, duševna motnja … Tako nekateri poimenujejo homoseksualnost. Pa je to prav? Ali ljudje sploh vemo, kaj je homoseksualnost in kaj pomeni biti homoseksualec?

Homoseksualnost

Vsak razum vidi pravičnost po svoje. Nekaterim se zdi nesprejemljivo, da bi se v njihovi bližini gibali homoseksualni pari, spet drugih to ne moti. Najverjetneje so tudi v okoljih, kjer je homoseksualnost s strani prebivalcev »nedopustna«, prav tako to pojavlja, a so se nekako primorani skrivati oziroma zanikati svojo usmerjenost, ker bi sicer bili zapostavljeni, zaničevani, obrekovani in zaznamovani. In če homoseksualni pari preživljajo in trpijo zaradi vseh negativnih situacij, ki se jim dogajajo, a vseeno ostajajo pri svojih stališčih in usmerjenosti, potem je najverjetneje med njimi resnična navezanost, želja po skupnem življenju in sprejetosti. Zakaj jim ne bi dali priložnosti? So ljudje, kot vsi ostali. Najbrž je odobravanje oziroma neodobravanje teh ljudi, te drugačnosti, na različnih območjih, različno.

Sprejemanje kakršne koli drugačnosti je zagotovo pogojeno z vrednotami ljudi, njihovo izobraženostjo, stopnjo razuma in razgledanostjo. Nekateri menijo, da je homoseksualnost moškega pogojena z njegovim dojemanjem očeta v otroštvu, ki naj bi bil neprijazen, kaznujoč, čustveno nedostopen in emocionalno hladen.

Dokazano je, da so med homoseksualci, v primerjavi s heteroseksualno populacijo, pogosteje težko depresijo, višjo stopnjo samomorilnosti, odvisnosti od nikotina, alkohola, trdih drog in druge vedenjske odklone. Najbrž bi večina takoj pomislila, da so homoseksualci drugačni in od njih tako ali tako ne moremo pričakovati nič drugega, kot odklonsko vedenje in odstopanje “zdravi” družbi. A prav ti ljudje, ki razmišljajo tako, bi se morali vprašati, kaj je vzrok tega, kdo to povzroča in ali so morda prav oni s svojim razmišljanjem in (nezavednim) vedenjem posredno vzrok njihovih težav.

Preberi več

Kdaj se človek počuti ljubljenega

Imate morda doma hišnega ljubljenčka, ki vas pričaka vsak dan in veselo skače vanj, ko pridete do njega. Podoben občutek bi moral vsak človek občutiti do sočloveka. Torej kje grešimo? Smo ljudje zares živa bitja, ki se ločimo od živali po čustvih? Žival človek vzljubi, jo boža, neguje, jo vodi na sprehod, jo krega in še kaj bi se našlo.  Žival vrača drugačen odnos do človeka: ga liže, skače vanj, ga oblaja predvsem v primeru, če ga ne pozna in podobno. Obe živi bitji imata varovalko, ki se ji reče obramba. Tako človek kot tudi pes imata pregrado, ki se bi ji reklo »Pazi-se, pazi-nanj«. Razlika je v tem, da imajo ljudje vpliv, da sami pazijo nase tako, da se zaščitijo, si pridobijo primeren dom, obleko, obutev, zaposlitev in podobno, razen v primeru, ko so socialno šibki zaradi bolezni, izgube zaposlitve in podobno. Žival tega vpliva žal nima.

V primeru, da gre za domačo žival, prevzame večinsko skrb človek. V primeru, da gre za divjo žival je situacija drugačna. Žival si večinoma sama priskrbi hrano (izjema so krmilnice za divje živali, za katere skrbijo predvsem lovci). Divja in domača žival pa imata skupno lastnost za katero poskrbi življenje v prostoru, v naravi. Dlaka na vseh živalih dobi varovalno barvo. Ta je izrazita v primeru, ko se žival počuti ogrožena in je s tem neopazna ali težko opazna za preostala živa bitja. V primeru, ko žival želi biti opazna pa jo izda vonj. Primer je pes, ki nekaj kilometrov stran zazna psico in se ji ponudi. Človek se pri tem razlikuje od živali, ker želi biti opazen na drugačen način. Skozi zgodovino imamo na razpolago več dodatkov, ki na zunaj lahko polepšajo človeka. Duša in telo pa sta tista, ki potrebujeta hrano. Duša, duhovno. Telo, rastlinsko in živalsko.   Preberi več

CLOSE
CLOSE

Oceni tole stran