Tag: motivacija

Motivacija je tek

Poznojesenski in zimski dnevi so tako nesramno krajši, da bi včasih človek najraje še tiste urice, ki so na voljo za kakšno dejavnost, kar prespal v postelji. Ali pa obsedel spodvitih kolen pred televizorjem ter ob grizljanju hrustljavih piškotov užival ob gledanju TV programa. Bolj ali manj… slabega. Na srečo nekaterih ter na žalost večine. Itak. Sami bolj in manj »resničnostni« šovi. Ali pa stokrat videni filmi. Sama »zamerikanizirana« jajca!  In ko smo že pri »amerikajnarjih« je poslušanje in gledanje obvestil in poročil naravnost grozljivo. Zastrašujoče. Nevredno človeka v 21. stoletju.

Motivacija je tek

Motivacija je tek                                           Foto: MV

Boljša opcija od TV je vsekakor dobra knjiga.  Leže na kavču in poslušajoč ogenj v kaminu. Lepo na toplem. Če le zmoreš ostati … ravnodušen?

Verjamem, da se take »nedejavnosti«  človek hitro navadi. In verjemite: ni dobro. Nobeno pretiravanje ni dobro.

Po letošnjem maratonu sem vzela “počitek po maratonu” kot kategorijo treninga skorajda smrtno resno. Teku sem se odrekla za dober mesec dni. Bilo je težko, ampak sem zdržala. Potem, ko enkrat vzljubiš tek, ko postane del tebe, je ne-teči skoraj težje kot – teči. Nekateri poznate to čarovnijo: »Stečem… in sem doma!« Kjerkoli.

Preberi več

Tekaški cilji

Vsak tekač potrebuje svoj tekaški cilj pa naj bo začetnik ali profesionalec. Brez cilja bo vztrajanje na tekaški poti težje in manj zanimivo. Pravi tekaški cilji šele naredijo tek resnično zanimiv. Razburljiv. Avanturističen. Privlačen. Nepogrešljiv. Nor!

Tekaški cilji so tisti, ki vlečejo naprej! Ki motivirajo!

Verjetno nisem edina, ki  še pred ciljem  ključnega maratona sanjari in planira nadaljnje tekaške podvige v prihodnje, za naslednje sezone. Nekako takole gre to: Istrski maraton – nov tekaški cilj.

Navdušenje  v cilju in v naslednjih dneh se stopnjuje. Najraje bi se kar takoj prijavila na kakšno zanimivo tekmo. Pa kaj na eno, na deset in še več,  kar tako, brezglavo!

A maraton je dolga razdalja in količino le-teh na leto je pametno omejiti. Osebno mi več kot dva maratona letno prineseta več škode kot koristi. Ni namreč vse v maratonu, v tekmi, glavnina je v pripravah in treningih, v poti do maratona. Ne le napor, tudi  čas. Tega ljudje pač nimamo v izobilju.

Tekaški cilji in motivacija

Tekaški cilji in motivacija

 

Preberi več

Istrski maraton – nov tekaški cilj

Saj ne vem točno, kdaj sem se sploh prijavila na to prireditev, ki smo jo Slovenci nujno potrebovali: 1. Istrski maraton. Vem, da niti spletna stran še ni prav dobro delovala. Novico sem prebrala na Tekaškem forumu in planila pokonci: »Ej, še en maraton imamo! Končno! In to na obali!« Pa kdo si tega ni želel? Hvala Bogomirju in bogu, hvala vsem tistim, ki ste se lotili organizacije.

Istrski maraton

Istrski maraton

Istočasno pomislim, da sem že prijavljena na veliki maraton 2014 in se tudi spomnila svoje obljube. Dala sem si besedo, da bom odtekla vse maratone doma, nato se šele lotim maratonov v tujini. Moj tekaški cilj.

Lansko pomlad sem torej odtekla še Radence po mojih najljubših Ljubljanskih maratonih in se po jesenskem Ljubljanskem maratonu, ki je bil ravno deseti po vrsti, le odločila, da grem v letu 2014 na veliki maraton ven. Pa naj bo Berlin.

Po vsakem maratonu sem dobesedno evforična in vsa navdušena nad nadaljnjimi podvigi. Takoj sem se prijavila . Žal so uvedli žreb in mene pozabili izžrebati. Mrzlično iščem jesensko alternativo in že je tu Amsterdamski maraton. Nizozemske Benetke. Takoj se prijavim, plačam startnino, da slučajno še tu ne odpadem iz igre.

In nato prileti kot strela iz jasnega informacija o Istrskem maratonu! Moj tekaški cilj se obrača na glavo.  Cel maraton! 42.195 metrov v vsej svoji lepoti, znoju, stisnjenih zobeh, bitkah s samim seboj, grizenju kilometrov, žuljev, krčev. Sami tekaški užitki, ah in oh, in sploh… Noro! In to ob slovenski obali, ob morju! Kar videla sem se, kako pretečem skozi cilj in tečem naprej na pomol in direktno v morje. Še en slovenski maraton, ki ga bom pretekla!

Kaj pa sedaj? Rdeča luč v glavi mi začne utripat, prižge se rdeči alarm: ne boš pripravljena, težka proga, sami klanci. Ojej! Pomlad res ni moj termin, že Radenci mi ne odgovarjajo, pa so maja. In predvsem premalo časa, da si reprogramiram glavo . Zato se prijavim na polovičko za 1. Istrski maraton. Grem, da preverim teren za prihodnje leto ter ta tek vključim kot nov tekaški cilj. Preberi več

Ali je motivacija pot do uspeha?

V življenju vsi želimo uspehe, pa naj bo to na osebnem ali poslovnem področju. Prvič nam uspe, drugič ne in se sprašujemo zakaj? Ampak ali smo bili v obeh primerih enako motivirani oz. ali smo v obeh primerih verjeli, da nam resnično lahko uspe? Če si vzamemo čas in podrobno proučimo obe situaciji, torej prvo v kateri smo uspešno realizirali zastavljeni cilj ter drugo, kjer do udejanjanja cilja ni prišlo, lahko vidimo, da smo v obeh primerih na nekem nivoju zavesti oz. podzavesti reagirali drugače.  Splošno znano je, da nam zavest oz. podzavest narekujeta, kaj je za nas izvedljivo oz. neizvedljivo. Na to vplivajo naše pretekle izkušnje v podobnih situacijah, odzivi iz okolice (predvsem kar preberemo iz časopisov, kakšno mnenje nam dajo ljudje, katerim zaupamo), ipd.

Ali je motivacija pot do uspeha?

Da se za nas dotična zadeva uspešno razreši je odvisno tudi od naše motivacije, koliko se nam to zdi pomembno oz. kako smo pretentali našo podzavest, da smo jo utišali in z dobrim motivacijskim načrtom izpeljali želeno situacijo do konca. Če smo dobro motivirani nam prihajajo ideje in navodila za dosego cilja po poti njenega uresničevanja. Je pa dobro, da v to res verjamemo in zaupamo, saj nas tudi vmesne težave ne bodo iztirile iz naše začrtane poti uresničevanja cilja. Za razliko od te poti, kjer je cilj uspešno dosežen, pa v drugi situaciji, kjer ne uspemo uresničiti začrtanega cilja naša podzavest oz. včasih že kar zavest dvomita v uresničitev in realizacijo. Pojavijo se dvomi in posledično se pričnemo obračati po okolici in po navadi bomo naleteli le na negativne odzive, saj v podzavesti verjamemo v neuspeh in ta signal potem dajemo v okolico in odziv je takšen kakršnega smo si želeli. Negativen. Potem se pridruži še strah pred novim in neznanim, skeptičnost, nevera in seveda gre vse v to smer, da se nam to potrdi. In seveda smo mi na nek način prepričani, da smo imeli prav, saj smo vedeli, da nam ne bo uspeli. Ker iščemo izgovore za neuspeh, ni prave motivacije. Ampak ali se zavedamo, da smo si to sami priklicali. Zato je zelo pomembno, da sta naša podzavest in zavest usklajeni. Je pa včasih tako, da z zavestjo lahko pretentamo podzavest tako, da si dalj časa zavzeto dopovedujemo kako nam bo nekaj uspelo, saj potem možgani iščejo rešitev in kot pravi pregovor kdor išče ta najde. Za vse se najde rešitev, če si vztrajen in če verjameš.

Veliko uspešnih ljudi pravi, da za to da so uspešni se lahko zahvalijo svoji pozitivni naravnanosti in želji po uspehu. Pozitivna naravnanost jih vodi naprej po poti doseganja ciljev, tudi ko kaj ne gre tako kot so si zamislili in morajo reševati neljubo situacijo, vendar ker verjamejo v cilj iščejo rešitve in se ne ukvarjajo kdo je kriv za nastalo situacijo. Torej energije ne porabljajo za tarnanje in iskanje krivcev, temveč se usmerijo v reševanje zadeve. Želja po uspehu, pa jih vodi, da s svojo storitvijo oz. izdelkom pomagajo čim večjemu številu strank/kupcev, saj si želijo s svojim delom ustreči svojim strankam. Večjemu številu kupcev ustrežejo, bolj so uspešni. Vse kar pa prejemajo v zameno sprejemajo s hvaležnostjo in brez občutka krivde. Več privlači več, manj privlači manj. Torej uživajo v sadovih svojega dela, kot tudi v samem delu, so veseli in kreativni. Preberi več

Začetek teka in motivacija

Človek prej steče kot shodi. Če dobro opazuješ malčka, so njegovi prvi koraki bolj podobni teku kot hoji. Tek imamo ljudje v krvi, z njim smo rojeni. Tek je v naših glavah prav tako kot so misli prisotne ves čas teka. Ne spominjam se svojega prvega resnega teka. Dobro pa se spominjam svojega prvega tekaškega uspeha.

Nekoč, v davnih časih, še v drugi državi, v drugačni družbeni ureditvi, ko so bile naše strehe bolj rdeče kot strehe hiš drugih držav. Srečna sem bila in prepričana, da so pri nas barve lepše kot drugje, čez mejo.  Zabloda? Mogoče pa ne – glede na to, da tekači vemo, da je vse v glavi!

Začetek teka že v otroštvu

 

Tekli smo v šoli, imeli testiranja in telovadne kartone. Ne spomnim se nobenega svojega rezultata. Vem, da smo tekli krog okrog šole, začetek teka je bil pred šolo, približno 600 metrov, kar mi je bilo všeč. Že takrat  sem si želela teči dlje in kadar smo imeli dva kroga je bil zame praznik. Večina sošolk je praktično ves čas tekla zadaj, nekatere so hodile, se smejale in hihitale. Jaz in Ksenija pa sva tekli brez besed in super nama je bilo.

Spominjam se ure telesne vzgoje, ko so testirali naše tekaške sposobnosti v 4. razredu osnovne šole. Ravno tisti dan sem doma pozabila telovadno opremo. Tekli smo zunaj, na tistem bodečem rdečem pesku,  po katerem si bil ves rdeč vse do zadnje plati, ker se je tako kadilo. Ne vem niti kakšna razdalja je bila, mogoče 200  metrov. Tekli smo v parih. Sprva me je učiteljica oprostila testiranja, pa si je potem premislila. Potrebovala je namreč še en par, da Marko ne bo tekel sam, pa čeprav s punco. »Bolje punca kot nobeden«, mu je rekla.

IMG_8097

Začetek teka in motivacija

Preberi več

Skrivnosti iz motivacijske bukle: Kakšne misli misliš?

Zamisli se nad tem vprašanjem.  Kaj prevladuje? So tvoje misli pozitivne in navdihujoče? Ali pa morda negativne in ti jemljejo še tisto malo upanja, ki ga premoreš?

Tvoje misli so odsev tvojih prepričanj. Sijejo s tistimi čustvi, s katerimi dojemaš in upravljaš svoje življenje. Celo tiste, ki le na hitro zbežijo skozi, predstavljajo pomembno mešanico gradbenega materiala, iz katerega si zgradil temelje svojega življenja.

Če nisi prepričan, da se tole nanaša nate, poskusi iskreno odgovoriti na moje vprašanje.

Ko začnejo raznorazne misli frčati po tvoji glavi, kam bi jih pospravil; v predal s plusom ali minusom?

Ko se zvečer uležeš v posteljo in preletiš svoj dan, se najprej spomniš slabih ali dobrih dogodkov, ki so skrojili dan?

Če sodiš med tiste, ki znajo dobro upravljati s svojimi mislimi, ti iz srca čestitam in te vabim, da spodaj v komentar zapišeš, kako ti to uspeva. Izdaj mi svojo skrivnost, prosim!

V kolikor pa nisi tak srečko, ti predlagam, da prebereš spodnje namige in poskušaš iz njih izbrati tiste, ki so ti najbolj všeč in za katere meniš, da ti morda pridejo prav.

kakšne misli

A.      Verjemi vase

Ko si bil majhen, si bil trdno prepričan, da lahko hodiš, tako kot tvoj ata. Tega se najbrž ne spomniš, ampak zgodilo se je, ker si verjel vase. In verjamem, da znaš danes tudi teči. Namesto, da si ponavljaš ne znam in ne morem, se spodbujaj in verjemi, da znaš, da lahko. Tudi, če se lotiš česa novega in nisi prepričan, da boš znal in zmogel, svojim mislim zastavi vprašanje in prepričana sem, da boš dobil pravi odgovor. Just do it!

B.      Sprejmi resnico

Veliko tvojih negativnih misli je lahko zmotnih,vendar pa takrat, ko jih sprejmeš za svoje, postanejo resnica. Če enkrat pomisliš na to, da si trenutno brez denarja, še ne pomeni, da boš brez denarja do konca svojih dni. Če pa si boš to ponavljal in ponavljal, boš začel v to verjeti in slej ko prej se bo to tudi zgodilo. Ko se negativna misel prikrade v tvoj svet, jo sprejmi. Potem se prepričaj, ali je v njej tudi kaj resnice. Če je ni, jo odslovi. Če pa se izkaže za resnično, sam sebe prepričaj v nasprotno! Just do it!

C.      Tvoje misli so super močne

No, ne tako močne, da bi lahko vplival na letne čase ali ustavil vlak, ampak misli v tvoji buči imajo resnično veliko moč. Tvoje misli so te izoblikovale v to, kar si. Če o tem  ne bi razmišljal, se to ne bi zgodilo. Vse kar se namerava zgoditi, se začne kot misel. Misli pozitivne misli! Just do it! Preberi več

Skrivnosti iz motivacijske bukle: Male radosti

Srečno in zadovoljno življenje se gradi iz majhnih koščkov. Ena mala radost naenkrat. Ta trenutek je ravno pravšnji, da dodaš eno v mozaik svojega življenja.

Tudi takrat, ko se ti na pot postavi velika ovira in te pahne v obup, lahko najdeš malo stvar, ki te spravi v dobro voljo. Samo ena mala radost lahko postane velika in pomembna sprememba.

V življenju je veliko dobrote in prav je, da se tega zavedaš prav vsak dan. In prav vsak dan in prav vsak trenutek, si vsak zasluži eno malo radost.

In kje se lahko najdeš te male radosti?

Male radosti

V svoj natrpan urnik vključi nekaj minut, ki jih boš imel samo zase. Nenehno hitenje je postalo stalnica v našem vsakdanjem življenju. In res se ne spomnim, da bi poznala koga, ki se je konec dneva pohvalil, da je ves dan užival, ko je brezglavo hitel naokrog. Časa ne moreš kupiti v nobenem nakupovalnem centru, lahko pa si to malo radost podariš in uživaš v njej.

Bodi prisoten. Ta trenutek. Pogosto že zjutraj, še preden vstanemo, razmišljamo o stvareh in opravkih, ki nas čakajo popoldan. Biti prisoten pa pomeni, da se moramo že zjutraj zavedati prav posebne male radosti, ki se nam vse prevečkrat zdi razumljiva sama po sebi. Prespali smo mirno noč. Spočili smo se in pripravljeni smo na nov dan. Pripravljeni, da si podarimo še kakšno malo radost.

Bodi pozoren na malenkosti. Te štejejo. Poslušaj kako žvrgolijo ptice, gluhi so prikrajšani za te prelepe melodije. Zazri se v oblačno nebo in bodi hvaležen za dež, ponekod ga čakajo več let. Z užitkom pojej zajtrk, saj si ga dandanes vsak žal ne more več privoščiti. Poljubi partnerja in otroke in spomni se na vse tiste pare, ki jih ne morejo imeti. Z nasmehom pojdi v službo, tudi ta je na žalost postala privilegij.

Piši dnevnik ali si omisli škatlo, v katero boš vsak dan položil listek, na katerega boš skozi ves dan zapisoval male radosti, ki si jih doživel. In takrat, ko boš potreboval spodbudne besede zase ali za najbližje, boš tam našel pravi zaklad malih radosti. Preberi več

Skrivnosti iz motivacijske bukle: Glej naprej!

Včasih mencamo na mestu in se le stežka pripravimo, da stopimo korak naprej. Ja, zanimivo je in na nek način poučno vedeti in videti, kako se dogodki v življenju zapletajo. Dobra novica za vse nas pa je, da ne glede na to, koliko časa smo in še bomo porabili za potovanje v napačno smer, imamo prav vsi možnost, da se kadarkoli odločimo in se obrnemo v nasprotno smer.

Najbolj pomembna je tvoja odločitev, da greš, kljub vsem preprekam, vedno naprej. Naprej, v pravo smer! Odloči se že danes in si obljubi, da nikdar NE boš…

cancel

1.      Hodil po poti, ki ti jo bodo izbrali drugi

Včasih bi radi ustregli željam staršev, partnerjev, učiteljev ali celo otrok in zato izberemo tisto pot, ki ustreza njim, čeprav nam naš notranji navigacijski sistem pravi drugače. In potem se nekega dne zavemo, da smo popolnoma izgubljeni. Tudi če bi si želeli, je življenje prekratko, da bi zadovoljili vse okrog nas. Ker je življenje samo eno in samo tvoje, najprej poskrbi zase. Poslušaj svoj notranji glas in pojdi naprej v tisto smer, ki si jo sam izbral.

Preberi več

Kako lahko učinkovito sodelujemo?

Najprej si odgovorimo na dve vprašanji: 1. kakšen sem   IN   2. kako delujem…

Pomembno pa je tudi to, da imamo pozitiven odnos do sebe in enak odnos do okolja v katerem živimo ter do življenjskih izzivov s katerimi se srečujemo.

Ljudje se razvijamo celo življenje. V otroštvu se postavijo nekakšne osnove, skozi življenje pa se ves čas dograjujejo. Lahko je (in tudi največkrat je!), da so bile te »osnove« v otroštvu do neke mere pomanjkljive, tako pa smo se začeli obnašati tudi sami. S sodelovanjem vzpostavimo razumevanje samega sebe ter tudi razumevanje drugih in njihovih potreb. Cilj vsega je seveda pozitivna reakcija na dogajanje okoli nas.

Ljudje smo socialna bitja in smo, hočeš-nočeš, soodvisni tudi od drugih ljudi. Največkrat se srečujemo prav z najbližjimi ljudmi (s katerimi delamo, se izobražujemo, zabavamo in podobno). Zelo pomembno je, kaj bomo lahko tem ljudem dali in kaj bomo od njih dobili. Tu ne gre samo za materialne dobrine, pač pa predvsem za pozitivne ideje, nasvete, medsebojno podporo, podporo v smislu vzpodbujanja, razumevanja in tako dalje. To je odvisno od naših »socialnih veščin« – ne samo od tega, ampak tudi od tega.

Te veščine nam omogočajo, da znamo druge oziroma bližnje spodbuditi k temu, da nam pomagajo in omogočajo doseči neke naše cilje. Ter da tudi mi njih podpiramo in jim pomagamo, ko to potrebujejo. Če to znamo in izvajamo, si bomo prej ali slej pridobili prijatelje in podpornike. V nasprotnem primeru pa to lahko vodi (dostikrat nehote!) v konflikte, razočaranja, napetosti v odnosih in podobno. Primeri teh (nekaterih) »socialnih veščin« so lahko: poslušanje in vživljanje v druge ljudi.

Zakaj je to pomembno? Marsikdo se lahko sprašuje: zakaj bi se pa jaz ubadal s težavami drugih, saj imam že svojih dovolj? To pa ima smisel, zlasti, ko gre za pomembne odnose. Ko si mi vzamemo čas za drugega in se skušamo vživeti v njegov položaj oziroma ga skušamo razumeti, izražamo svoj izraz naklonjenosti. To vodi do tega, da je drugi bolj sproščen, več je medsebojnega zaupanja, bolj je odprt in je (posledično) tudi bolj naklonjen do nas. To je naš prispevek k pozitivnemu odnosu. In naši odzivi so tako bolj »ustrezni«.

Neustrezne odzive, ki smo jih (vede ali nevede) »pridelali« v otroštvu je potrebno odstraniti. Z njimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju in delovanju (medsebojno kritiziranje ali obtoževanje, jeza oziroma nezadovoljstvo, srečevanje z izzivi, ki jim nismo kos in podobno). V vseh teh primerih pa se pokaže način našega odzivanja. Te reakcije so pogosto hitre, avtomatične in nezavedne.

Preberi več

Kakšen odgovor dobimo na PRAVO vprašanje?

Marsikdo bo takoj odgovoril: PRAVI. Ups, počakajte malo – ali se ne bi raje vprašali, katero sploh je to pravo vprašanje? No, ste že uganili, tokrat bo govora o tem, kako nas pozitivno gledati na svet lahko spremeni. O tem ste na tej spletni strani že lahko brali, toda vidikov je lahko več. Enega bom skušal pojasniti v tem prispevku.

»POZITIVNE OBLJUBE«

Ljudje iz številnih medijev vsak dan ali pa noč za nočjo dobivamo na tone priporočil, kako izboljšati svoje življenje, počutje, srečo in pozitivno gledati na svet. To se dotika tudi zaobljub ob Novem letu. V modi so na primer afirmacije oz.stalno ponavljanje pozitivnih misli, kot na primer: jaz sem srečen,.jaz sem bogat,. jaz sem uspešen.in podobno. To seveda ni nič tako slabega, le izgovarjati jih je potrebno bodisi v mislih, lahko tudi naglas. V to izgovarjanje moramo vnesti še čim več čustev ter jih občutiti v srcu. Jih obravnavati, kot da so že v našem življenju. Nič napornega, boste rekli.

Preberi več

CLOSE
CLOSE

Oceni tole stran