Tag: narava

Naravni biseri Slovenije: Črna prst

V naših krajih je kar precej krajev, ki se odlikujejo po posebno bogatem rastlinskem svetu. Eden izmed najbolj izstopajočih je zagotovo Črna prst. Gora Črna prst že okoli dvesto let slovi v naravovarstvenem svetu po plodni zemlji, na kateri v pomladnih in poletnih mesecih požene izjemen cvetlični gorski vrt. Vsenaokrog se gnetejo pisane in dišeče drobne endemične rastlinice, ki jih lahko najdemo samo na tem območju. Njena slava se je tako utrdila, da je ne sme izpustiti nihče, ki hoče poznati floro Julijskih Alp.

Črna prst - foto: Barbara Debeljak



Črna prst je dobila ime po črni zemlji, nastali pri preperevanju manj odpornih in temneje obarvanih skrilavih glinencev, ležečih na triasnem apnencu. Na rastlinsko bogastvo Črne prsti vplivata njena kamninska zgradba in položaj na južnem robu ledenodobnih poledenitev. V vršni čok triasnega apnenca so ukleščeni temni skladi vododržnih jurskih skrilavcev. Nenavadne plasti skrilavca, ki v mokrem počrnijo so v Julijskih Alpah vedno znak za posebno bogato floro.

Črna prst - foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biser Hrvaške: Paklenica

Starigrad – Paklenica je živahno in vihravo mesto, ki se  ponaša z enkratno lego v podnožju Velebita.

Paklenica - foto: Barbara Debeljak

Paklenica – foto: Barbara Debeljak

Preberi več




Naravni biseri Slovenije: Javorca

Nad dolino Tolminke, v osrčju Tolminskih gora tiho, skrivnostno, odmaknjeno in hrabro stoji najlepši zgodovinski spomenik prve svetovne vojne na ozemlju Slovenije – Javorca s spominsko cerkvijo Svetega Duha. 

Javorca - foto: Barbara Debeljak

Javorca – foto: Barbara Debeljak

Med vojno je Javorca predstavljala zatočišče za številne vojake različnih narodnosti, kjer so lahko vsaj za trenutek pozabili na vojne grozote in našli košček miru.

Javorca - foto: Barbara Debeljak

Javorca – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Brezplačna blatna terapija v zdravilnem morskem blatu – pri slikovitem starem mestu Nin

Mesto Nin je najbolj znano zaradi svojega verskega in zgodovinskega pomena, a so v okolici tudi čudovite in neokrnjene peščene plaže, ki za te kraje niso ravno značilne. Kraj si brez težav ogledate, če pridete na poldnevni ali celodnevni izlet, lahko pa v naselju Nin prespite v enem izmed zasebnih penzionov ali kampov. Zgodovinsko jedro mesta Nin leži na otočku, ki je povezan s kopnim z mostovoma v plitkem Ninskem zalivu. Od Zadra je oddaljen približno 17 kilometrov.

Nin - foto: Barbara Debeljak

Nin – foto: Barbara Debeljak

Na lepo negovani obvodni kraj Nin turisti dolgo časa niso bili pozorni. V zadnjem času pa postaja Nin vedno bolj prepoznaven. Ima enega izmed najlepših zalivov s peščenimi plažami. Priljubljen ni samo zaradi sproščenega vzdušja, ampak tudi zaradi zanimivih sakralnih zgradb. V okolici so najdeni številni nagrobni spomeniki, nakit, predmeti iz keramike in stekla ipd.. Bogate arheološke najdbe so dokaz za obširne pomorske povezave mesta Nin z Grčijo.

Nin - foto: Barbara Debeljak

Nin – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biser Hrvaške: Sveti Juraj

 V okolici naselja Sveti Juraj ni modernih turističnih središč in večjih pristanišč, kar dane naselju poseben idiličen čar, v objemu neokrnjene narave. Prava oaza za človeka, željnega nedotaknjene narave, miru in lepote. Mediteranska pokrajina in bleščeča modrina morja prevzameta slehernega obiskovalca mesta Sveti Juraj.

Sveti Juraj - foto: Barbara Debeljak

Sveti Juraj – foto: Barbara Debeljak

Sveti Juraj je tipično obmorsko mesto, ki se nahaja devet kilometrov južno od mesta Senj. Leži v zalivu, na severni strani obdaja severna stena Velebita na jugu pa majhen otok Lisac. Ob obali piha Maestral, to je dnevni veter, ki v toplejšem delu leta piha z morja in blaži poletno vročino.

Sveti Juraj - foto: Barbara Debeljak

Sveti Juraj – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Vogar

Planota Vogar spada med najbližje in najbolj priljubljene izletniške točke v bohinjskem koncu. Zaradi svoje lege na samem robu visokogorske planote, nam ponuja prelepe poglede na venec okoliških gora. Vogar nam prikaže veličastno tektonsko, potem pa še ledeniško preoblikovano udorino v slovenskem delu Alp in v njej eno najlepših jezer na svetu. Ni naključje, da je Prešeren prav v Bohinj postavil svoj Krst pri Savici, romantični ep o začetku zahodne civilizacije pri Slovencih, mit naše trdoživosti na račun odpovedovanja.

Razgled iz vzletišča Vogar - foto: Barbara Debeljak

Razgled iz vzletišča Vogar – foto: Barbara Debeljak

Vogar je kljub strmemu dostopu privlačen za številne turiste kot samostojen cilj. Je pa tudi odlično izhodišče za številne ture v gore. Prav zato ga imenujejo tudi preddverje Fužinskih planin.

Vogar - foto: Barbara Debeljak

Vogar – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biser Hrvaške: otok Vir

Otok Vir očara vsakogar, od družin z majhnimi otoki do tistih, ki so videli že ves svet. Obala otoka Vir je brez dvoma eno izmed najprivlačnejših hrvaških zatočišč, ne glede na to, ali jo obiščete zaradi idiličnih plaž, sonca, morja, jadranja, pokrajine, živahnih lokalov ali morske hrane, ki je redkokje tako sveža.

Otok Vir

Otok Vir

Majhen otok Vir spada med srednje dalmatinsko otočje v severnem delu zadrske otoške skupine. S celino je povezan z mostom, ki je zgrajen na enajstih stebrih nad tremi metri globokim in tristo metrom širokim prelivom Privački gaz. Najlažja pot iz Ljubljane(3,5h – 4h): po avtocesti proti Zadru, izvoz Nin-Privlaka.

Most na otok Vir

Most na otok Vir

Platon je za potopljeno Atlantido rekel, da je srečen otok obsijan s soncem, od koder prihajajo posebne dišave. Tako jo je želel opisati. Kdor je samo enkrat videl naravo, ki jo ponuja otok Vir, lahko sebi dočara lepote Atlantide. Jadran je največji in najlepši zaliv Sredozemskega morja. Že stari grški geografi so ga poimenovali Jadransko morje, po etrurskem mestu Adri na zahodni, apeninski obali. Rimljani pa co ga celo poimenovali »Mare Adriaticum«.

Otok Vir

Otok Vir

 

Otok Vir

Otok Vir

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Kriški podi

Čudovita narava s svojo nedostopnostjo in osupljivim videzom, ki jo nudijo Kriški podi, zbuja spoštovanje. Vse naokoli so po razbitem škrapljastem svetu posute valovito razjedene kamnine.

Kriški podi - foto: Barbara Debeljak

Kriški podi – foto: Barbara Debeljak

Pred osem do dvanajst tisoč leti je bila podoba Alp precej drugačna od današnje. Doline in pobočja so pokrivali ledeniki, le višji grebeni in vrhovi so štrleli iz ledenega oklepa. Ko se je podnebje postopoma otoplilo in se je ledena gmota zmanjševala so mogočne ledeniške vode narinile skalovje v obliki moren. Ob poti na Kriške pode nas na vseh pristopih na vsakem koraku v zanimivih skalnih pobočjih spremljajo sledovi poledenitve.

Kriški podi, Spodnje Kriško jezero - foto: Barbara Debeljak

Kriški podi, Spodnje Kriško jezero – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: dolina Koritnice

V jedru Julijskih Alp se v visokogorske grebene z vseh strani zajedajo doline. Dolina Koritnice se v obliki ledeniškega korita zajeda od veličastnega zatrepa pod pobočji Mangarta in Jalovca. Erozijsko korito, vrezano v apnenčasta tla, se zdi kot velikanska razpoka v zemeljski skorji. Na oblikovanost površja so vplivale razne tektonske sile in zunanji, med seboj prepleteni procesi. Navsezadnje spreminja površje tudi človek.

 

Dolina Koritnice - foto: Barbara Debeljak

Dolina Koritnice – foto: Barbara Debeljak

 

Cesta skozi dolino Koritnice je že v davnini služila povezavi med Koroško in Jadranskim morjem. Pod osojnimi previsnimi dolomitnimi stenami skrajnega zahodnega dela Loške stene je rečica izdolbla izjemna korita. Po stenah so nabodene zarjavele jeklene lestve, skozi skalovje pa so skopani številni predori.

Dolina Koritnice - foto: Barbara Debeljak

Dolina Koritnice – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Kokrsko sedlo

Iz Kamnika se pripeljemo do Doma v Kamniški Bistrici, po makadamu pa lahko nadaljujemo mimo Žagane peči do spodnje postaje tovorne žičnice, ki vodi na Kokrsko sedlo. Od konca doline pa se začenja strmo visokogorje. Obisk nam popestrijo zanimivosti, ki so jih tu pred davnimi časi pustili ledeniki. Gotovo je to delo več ledenih dob, zlasti pa zadnje poledenitve pred osem do deset tisoč leti, ko so si vode z južnega pobočja Grintovcev urezale novo strugo proti Savi.

Cojzova koča na Kokrskem sedlu - foto: Barbara Debeljak

Cojzova koča na Kokrskem sedlu – foto: Barbara Debeljak

Od spodnje postaje žičnice Kokrskega sedla (v Koncu) sledimo markacijam levo v gozd. Steza se sprva vije v gozdni senci, po dobri uri hoje pa se znajdemo na odprtem svetu v vpadnici Kokrskega sedla. Zadnjo strmino premagamo po gruščnatem svetu. Na sedlo stopimo na njegovem desnem, severnem robu in šele tu zagledamo kočo, do katere je le še nekaj korakov.

Pot na Kokrsko sedlo - foto: Barbara Debeljak

Pot na Kokrsko sedlo – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Ideja za nedeljski izlet: čez Predel do Rabeljskega jezera

Iz Bovca se zapeljemo proti mejnemu prehodu Predel, s katerega se spustimo na italijansko stran, do slikovitega gorskega Rabeljskega jezera.

Rabeljsko jezero - foto: Barbara Debeljak

Rabeljsko jezero – foto: Barbara Debeljak

Pred prelazom z mednarodnim mejnim prehodom, nas najprej pozdravi vasica Strmec na Predelu. Večinoma počitniške hišice so prislonjene ob breg in razvrščene ob cesti. Vasico so nemški vojaki leta 1943 zaradi partizanskega napada na nemško kolono požgali in ustrelili 16 domačinov.

Predel, Strmec - foto: Barbara Debeljak

Predel; Strmec – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Črna prst
Oceni tole stran