Tag: Naravni biseri Slovenije

Naravni biseri Slovenije: Črna prst

V naših krajih je kar precej krajev, ki se odlikujejo po posebno bogatem rastlinskem svetu. Eden izmed najbolj izstopajočih je zagotovo Črna prst. Gora Črna prst že okoli dvesto let slovi v naravovarstvenem svetu po plodni zemlji, na kateri v pomladnih in poletnih mesecih požene izjemen cvetlični gorski vrt. Vsenaokrog se gnetejo pisane in dišeče drobne endemične rastlinice, ki jih lahko najdemo samo na tem območju. Njena slava se je tako utrdila, da je ne sme izpustiti nihče, ki hoče poznati floro Julijskih Alp.

Črna prst - foto: Barbara Debeljak

Črna prst je dobila ime po črni zemlji, nastali pri preperevanju manj odpornih in temneje obarvanih skrilavih glinencev, ležečih na triasnem apnencu. Na rastlinsko bogastvo Črne prsti vplivata njena kamninska zgradba in položaj na južnem robu ledenodobnih poledenitev. V vršni čok triasnega apnenca so ukleščeni temni skladi vododržnih jurskih skrilavcev. Nenavadne plasti skrilavca, ki v mokrem počrnijo so v Julijskih Alpah vedno znak za posebno bogato floro.

Črna prst - foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Javorca

Nad dolino Tolminke, v osrčju Tolminskih gora tiho, skrivnostno, odmaknjeno in hrabro stoji najlepši zgodovinski spomenik prve svetovne vojne na ozemlju Slovenije – Javorca s spominsko cerkvijo Svetega Duha. 

 

Javorca - foto: Barbara Debeljak

Javorca – foto: Barbara Debeljak

 

Med vojno je Javorca predstavljala zatočišče za številne vojake različnih narodnosti, kjer so lahko vsaj za trenutek pozabili na vojne grozote in našli košček miru.

Javorca - foto: Barbara Debeljak

Javorca – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Vogar

Planota Vogar spada med najbližje in najbolj priljubljene izletniške točke v bohinjskem koncu. Zaradi svoje lege na samem robu visokogorske planote, nam ponuja prelepe poglede na venec okoliških gora. Vogar nam prikaže veličastno tektonsko, potem pa še ledeniško preoblikovano udorino v slovenskem delu Alp in v njej eno najlepših jezer na svetu. Ni naključje, da je Prešeren prav v Bohinj postavil svoj Krst pri Savici, romantični ep o začetku zahodne civilizacije pri Slovencih, mit naše trdoživosti na račun odpovedovanja.

Razgled iz vzletišča Vogar - foto: Barbara Debeljak

Razgled iz vzletišča Vogar – foto: Barbara Debeljak

Vogar je kljub strmemu dostopu privlačen za številne turiste kot samostojen cilj. Je pa tudi odlično izhodišče za številne ture v gore. Prav zato ga imenujejo tudi preddverje Fužinskih planin.

Vogar - foto: Barbara Debeljak

Vogar – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Kriški podi

Čudovita narava s svojo nedostopnostjo in osupljivim videzom, ki jo nudijo Kriški podi, zbuja spoštovanje. Vse naokoli so po razbitem škrapljastem svetu posute valovito razjedene kamnine.

Kriški podi - foto: Barbara Debeljak

Kriški podi – foto: Barbara Debeljak

Pred osem do dvanajst tisoč leti je bila podoba Alp precej drugačna od današnje. Doline in pobočja so pokrivali ledeniki, le višji grebeni in vrhovi so štrleli iz ledenega oklepa. Ko se je podnebje postopoma otoplilo in se je ledena gmota zmanjševala so mogočne ledeniške vode narinile skalovje v obliki moren. Ob poti na Kriške pode nas na vseh pristopih na vsakem koraku v zanimivih skalnih pobočjih spremljajo sledovi poledenitve.

Kriški podi, Spodnje Kriško jezero - foto: Barbara Debeljak

Kriški podi, Spodnje Kriško jezero – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: dolina Koritnice

V jedru Julijskih Alp se v visokogorske grebene z vseh strani zajedajo doline. Dolina Koritnice se v obliki ledeniškega korita zajeda od veličastnega zatrepa pod pobočji Mangarta in Jalovca. Erozijsko korito, vrezano v apnenčasta tla, se zdi kot velikanska razpoka v zemeljski skorji. Na oblikovanost površja so vplivale razne tektonske sile in zunanji, med seboj prepleteni procesi. Navsezadnje spreminja površje tudi človek.

 

Dolina Koritnice - foto: Barbara Debeljak

Dolina Koritnice – foto: Barbara Debeljak

 

Cesta skozi dolino Koritnice je že v davnini služila povezavi med Koroško in Jadranskim morjem. Pod osojnimi previsnimi dolomitnimi stenami skrajnega zahodnega dela Loške stene je rečica izdolbla izjemna korita. Po stenah so nabodene zarjavele jeklene lestve, skozi skalovje pa so skopani številni predori.

Dolina Koritnice - foto: Barbara Debeljak

Dolina Koritnice – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Kokrsko sedlo

Iz Kamnika se pripeljemo do Doma v Kamniški Bistrici, po makadamu pa lahko nadaljujemo mimo Žagane peči do spodnje postaje tovorne žičnice, ki vodi na Kokrsko sedlo. Od konca doline pa se začenja strmo visokogorje. Obisk nam popestrijo zanimivosti, ki so jih tu pred davnimi časi pustili ledeniki. Gotovo je to delo več ledenih dob, zlasti pa zadnje poledenitve pred osem do deset tisoč leti, ko so si vode z južnega pobočja Grintovcev urezale novo strugo proti Savi.

Cojzova koča na Kokrskem sedlu - foto: Barbara Debeljak

Cojzova koča na Kokrskem sedlu – foto: Barbara Debeljak

Od spodnje postaje žičnice Kokrskega sedla (v Koncu) sledimo markacijam levo v gozd. Steza se sprva vije v gozdni senci, po dobri uri hoje pa se znajdemo na odprtem svetu v vpadnici Kokrskega sedla. Zadnjo strmino premagamo po gruščnatem svetu. Na sedlo stopimo na njegovem desnem, severnem robu in šele tu zagledamo kočo, do katere je le še nekaj korakov.

Pot na Kokrsko sedlo - foto: Barbara Debeljak

Pot na Kokrsko sedlo – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Stol

Široka kopasta podoba Stola predstavlja nezgrešljivo ozadje gorenjske kotline.

Stol - foto: Barbara Debeljak

Stol – foto: Barbara Debeljak

Na Stol se lahko podamo od Doma na Pristavi na Javorniškem Rovtu,  z Zelenice ali z avstrijske strani od Celovške koče. Najbolj običajen in največkrat obiskan pa je dostop iz Žirovnice, mimo Valvasorjevega doma. Iz doline Završnice je speljana osem kilometrov dolga gozdna cesta, ki vodi do Valvasorjevega doma. Od doma nas markirana pot popelje vodoravno proti vzhodu na Žirovniško planino. Sledi strmo vzpenjanje po vedno bolj razglednih južnih pobočjih Stola. V zgornjem delu nas povede bolj desno in pripelje pred Prešernovo kočo. Od nje se v nekaj minutah vzpnemo na Mali Stol (2198 mnm), nato pa čez neizrazito sedlo še na Veliki Stol (2236 mnm).

Stol - foto: Barbara Debeljak

Stol – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Begunjščica

Begunjščica je polna skrivnosti in neskončnih možnosti raziskovanja in odkrivanja naravnih lepot in življenjski oblik. Dolg in ozek greben s  travnatimi južnimi pobočji in prepadnimi severnimi stenami. Razpotegnjena grebenska gora Begunjščica je obiskana vse leto. Poleg pohodnikov so pozimi in spomladi, ob ugodnih snežnih razmerah, njena melišča pripravljen teren za turno smuko. K precejšnjemu obisku pripomore priljubljeni Roblekov dom, ki stoji na razglednem pomolu na zahodnem delu Begunjščice, na nadmorski višini 1657 metrov. Planinska postojanka je poimenovana po lekarnarju Hugonu Robleku, pionirju planinstva v naših krajih. Dom je stalno odprt v razširjeni poletni sezoni, v drugih letnih časih pa ob koncih tedna.

Begunjščica - foto: Barbara Debeljak

Begunjščica – foto: Barbara Debeljak

Na Begunjščico so speljane poti z vseh strani. Poleg klasičnih pristopov na Begunjščico (z Zelenice, in Završnice in Drage) je še posebno zanimiv pristop z Ljubelja, skozi dva Bornova predora. Pokojni baron Born, razlaščeni lastnik velikanskih parcel na južni strani Karavank, si je pred drugo svetovno vojno, za potrebe svojega lovskega in gozdnega gospodarjenja, umislil osupljivo lepo pot po vzhodnih pobočjih Begunjščice. Iz Ljubelja vodi steza v južno smer in se nadaljuje skoraj vodoravno okoli skalovij in melišč, nad Šentansko dolino. Poteka skozi dve predorski cevi, kar je v lepem dnevu mogoče tudi brez svetilke. Pot nas vodi do Koče na Prevalu in nato po strmem pobočju na greben, ki je ves čas obdan z lepimi pogledi na gorenjsko ravnino. Eno izmed najbolj priljubljenih izhodišč je iz slikovite doline Drage nad Begunjami. Dobro uhojena in markirana steza nas vodi skozi gozd najprej do planine Planinca in planšarije Polške planine, ki stoji na višini 1180 metrov. Od planšarije pa naravnost navzgor v zahodna pobočja Begunjščice. Sprva še po gozdu, nato pa po odprtem svetu do Roblekovega doma. Do vrha nas čaka še razgleden vzpon po zmerno strmem zahodnem slemenu.

Begunjščica - foto: Barbara Debeljak

Begunjščica – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Javorniški Rovt

Javorniški Rovt leži na prisojni legi pod grebeni Karavank nad Jesenicami. Obdaja ga svet kamnin in okamnin, strnjenih gozdov, gorskih potokov in sotesk, naravnih travnikov ter prijaznih ljudi.

Javorniški Rovt - foto: Barbara Debeljak

Javorniški Rovt – foto: Barbara Debeljak

Z Javornika je po ozki dolini ob potoku Javornik na sever speljana lepa asfaltna cesta. Le nekaj sto metrov pod Javorniškim Rovtom so na desni strani ceste, le 50 metrov oddaljeni Javorniški slapovi. Ti so najpogosteje omenjeni v geološki literaturi zaradi pomembnega, svetovno znanega fosilnega najdišča karbonskih morskih nevretenčarjev, ki ga imenujejo tudi Spodnja postaja. Številni znanstveniki in ljubitelji fosilov prihajajo na to območje in iščejo sledi življenja naših prednikov. Cesta nas naprej pripelje na višino skoraj tisoč metrov, do Planinskega doma Pristava (nekoč Zoisova pristava). Za planinskim domom so v lepo okolje vpeta okrasna akumulacijska jezerca, ki so bila umetno zgrajena v osemnajstem stoletju.

Javorniški Rovt - foto: Barbara Debeljak

Javorniški Rovt – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Ojstrica

Ojstrica stoji na zahodni obali blejskega jezera, na nadmorski višini 611 metrov. Izhodišče je pri avtokampu Zaka, kjer na robu travnika sledimo pohodniškim smerokazom, po strmi gozdni poti. Na vrhu smo nagrajeni z najlepšimi razgledi na bližnjo in daljno okolico, na Karavanke, Kamniške Alpe in Gorenjsko ravan. Prešeren je bil upravičen priznati Bledu in njegovi okolici izredno lepoto, ki jo je nazval s podobo raja. Ojstrica je na vrhu posejana s skalami in udobno urejena s klopco za počitek izletnikov. Izlet lahko podaljšamo tudi na bližnji vzpetini: Mala in Velika Osojnica. Z malo truda lahko osvojimo oba vrhova in ovekovečimo razgled s fotoaparatom. Ravno od tu so fotografirani najbolj znani panoramski posnetki Bleda.

Ojstrica - foto: Barbara Debeljak

Ojstrica – foto: Barbara Debeljak

Pravzaprav gre za sprehod ali kratek in strm vzpon, vendar ga ne bi smeli zanemariti. Razgled z vrha predstavlja sintezo naravne, kulturne in simbolne vrednosti. Jezero z otokom s srednjeveško romarsko cerkvijo, grad na skali, vile in parki. Ker je izlet kratek ga je smiselno združiti tudi s sprehodom okoli blejskega jezera, po lepo urejeni krožni sprehajalni poti.

Ojstrica - foto: Barbara Debeljak

Ojstrica – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Golica

Golica je izrazita obmejna gora v Karavankah, katere južna travnata pobočja se v pozni pomladi odenejo v beli pajčolan narcis. Privablja številne ljubitelje pohodništva, ki v naravi iščejo predvsem sprostitev in mir.

Golica - foto: Barbara Debeljak

Golica – foto: Barbara Debeljak

Vršni del je poraščen samo s travo, zato je zelo razgleden. Golica je ena najbolj zelenih gora v Karavankah. Plečata gora se v svojem podnožju in v višjih legah odene v bele cvetove. Včasih, ko po bregovih in livadah vzklijejo nežne cvetke, se zdi, kot da bi travnike pobelil sneg. Golica je Slovencem v velik ponos, med drugim tudi zaradi svetovno znane narodnozabavne Avsenikove polke Na GoliciPreberi več

CLOSE
CLOSE

Oceni tole stran