Tag: Nova Zelandija

Po Novi Zelandiji z delovno potovalno vizo

Delovno potovalna viza za Novo Zelandijo (2. del)

Če je bil prvi del namenjen predvsem sami vizi in temu, kako jo pridobiti, bo drugi del posvečen temu, kaj si s tako vizo sploh začeti, kaj vse se prinese s seboj in kaj je potrebno urediti, ko človek pristane tam daleč spodaj, na novozelandskih tleh.

Ob tem pa še eno opozorilo- kot že rečeno, se shema za delovno potovalne vize 2014 odpre 8. aprila 2014, ob 10. uri zjutraj po novozelandskem času. Velja upoštevati, da se  je 6. aprila ura pri njih premaknila nazaj. Samo kot dobronameren nasvet vsem, ki boste to leto v nizkem štartu pred računalnikom, čeprav ne dvomim, da vsi tisti, ki imajo resen namen pridobiti to vizo, vse to že zelo dobro vejo.

Tako- viza je pridobljena, prav tako letalska karta, bliža se čas odhoda, poslovili ste od vseh, vsi vam (vsaj rahlo) zavidajo in metuljčki veselega pričakovanja so čisto ponoreli… sledi pristanek na tej tako željeni destinaciji. Kaj pa zdaj?

Davki, davki,…

Benjamin Franklin je rekel nekaj v smislu, da sta edini gotovi stvari v življenju smrt in plačevanje davkov. Resda se ljudi poskušajo tako enemu kot drugemu izogniti, ampak ker se nekako ne da oz.ne splača, je najboljše upoštevat, da tudi država Nove Zeladnije želi svoj delež od vaše denarne pogače. Tako da je ureditev in pridobitev davčne številke ena od prioritet in prvih nalog, ki jih je potrebno opraviti potem, ko jet lag nekoliko popusti.
Formular za njeno pridobitev se lahko izpolni že doma preko spleta  ali pa še najbolj enostavno- na njihovih poštnih uradih, KiwiBank/Post Shop, kjer vam bodo prijazni uslužbenci z veseljem ne samo dali forumlarje, pač pa jih tudi pomagali izpolniti in odposlati brez kakršnekogakoli protiplačila. Pričakujte, da boste svojo davčno kartico prejeli v roku 14-dni. Če bi se zavleko, lahko vedno pokličete na urad in malo “pognjavite”. Davčno številko bo potreboval vaš delodajalec. Prej ko dobite, prej lahko začnete z delom. Preberi več

Nova Zelandija z delovno potovalno vizo

Delovno potovalna viza za Novo Zelandijo (1. del)

Odkar je Slovenija leta 2009 z Novo Zelandijo podpisala sporazum o delovno potovalnih vizah oz. Working Holiday Visas, njihova priljubljenost vse bolj narašča in vize se razgrabijo kakor sveže pečene žemljice.

Nova Zelandija za marsikoga, predvsem pa za svetovne popotnike, predstavlja svojstven raj. Njena dih jemajoča neokrnjena narava je eden glavnih razlogov, da se ljudje odločajo za obisk, seveda pa to še zdaleč ni edini razlog. Poleg tega, da je osupljiva v svoji lepoti, človeku ponuja mnogo adrenalinskih užitkov- ne gre pozabiti, da gre za ‘’mamo’’ marsikaterega adrenalinskega športa, hkrati s tem pa je zelo preprosta za potovanje. K temu pripomore njena dobro nastavljena ‘’politika’’, ki je samo odraz njenih prebivalcev. Torej – prijazna, enostavna za uporabo in gostoljubna.

Nova Zelandija

Vse to in še več, je Nova Zelandija, zato ne preseneča, da je povpraševanje za takšne ali drugačne vize tako veliko. Delovno potovalna pa brez dvoma omogoča enega najelegantnejših načinov, da si to državo ne samo ogledaš, pač pa jo tudi dodobra spoznaš.

Kako se torej čim bolje pripraviti in na kaj biti pozoren, da človek ne zamudi edinstvene priložnosti naužiti se dežele dolgega belega oblaka. V kolikor želite biti eden od stotih srečnežev (Sloveniji oz. njenim državljanom je namreč na voljo 100 viz), bo tale članek pravi za vas, saj ponuja odgovore na skoraj vse, kar je potrebno vedeti o tej vizi, tudi z, upam da, koristnimi nasveti iz prve roke.

Kaj sploh je delovno potovalna viza?

Delovno potovalna viza je viza, na podlagi katere je posamezniku, ki zanjo izpolnjuje kriterije in pogoje ter jo uspešno pridobi, omogočeno, da v državi Novi Zelandije preživi do 12 mesecev, s tem, da lahko za posameznega delodajalca dela do maksimalno treh (3) mesecev. Glede veljavnosti vize je tako – od dneva, ko vam je viza odobrena, prične teči enoletni rok, v katerem jo lahko ”izkoristite”, veljavnost vize za bivanje na NZ, pa prične teči z dnevom vstopa na tla NZ. Po domače – shema, ki se praviloma odpre aprila – torej aprila 2014, lahko v NZ pridete do aprila 2015. Če v NZ vstopite oktobra 2014, ste lahko tam do oktobra 2015, če januarja 2015 pa do januarja 2016. Viza vam tudi omogoča, da v tem času državo zapustite in se, če je še veljavna, vanjo tudi vrnete, tako da bodo izleti na bližnje otoke (npr. Cookovi) ali ne tako sosednjo Avstralijo, več kot možni in dobrodošli. Preberi več

Nova Zelandija – dežela dolgega belega oblaka 4

Začela sem v mestu Auckland na S otoku Nove Zelandije, po ogledu nekaterih znamenitosti pot nadaljevala v pragozd in imela piknik na peščeni avtocesti.

Navigacija nastavljena: 90 Mile Beach – peščene sipine Te Paki – svetilnik Cape Reinga – Pukenui

razlito jutranje sonce nad Novo Zelandijo

razlito jutranje sonce nad Novo Zelandijo

Ko se je nad Novo Zelandijo, deželo dolgega belega oblaka, začel delati čudovit nov dan, sem zajahala rdečega lepotca, s pogonom na vsa štiri kolesa, ki iz duše spusti 140 konjskih vzdihljajev…

In vrrrrrrrrruuuum…gremo…

novim dogodivščinam naproti

novim dogodivščinam naproti

Vožnja po levi, kot vozijo na Novi Zelandiji, mi je delala kar nekaj preglavic, saj me kar naprej vleklo v desno. Ker so nasproti vozili turistični avtobusi sem morala biti zelo pazljiva. Na peščeni avtocesti 90 Mile Beach, sicer veljajo določena pravila vožnje, vendar vsakdo rad stopi na plin in tekmuje s tasmanskimi valovi.

razmočena avtocesta na Novi Zelandiji

razmočena avtocesta na Novi Zelandiji

Volan sem nato predala izkušenemu »kiviju« Chrisu, sama pa sem občudovala fantastično pokrajino Nove Zelandije. Na levi se je penila morska voda, na desni pa so se dvigale zlato obarvane peščene sipine, nekje porasle s šopi visoke trave, ki so jo v prejšnjem stoletju sadili z namenom preprečitve polzenja peska v morje. Nekatera področja so celo zasadili z borovci, ki so s sipin izrinili prvotne trave.

šopi trave preprečujejo posipanje mivke

šopi trave preprečujejo posipanje mivke

Iz zamišljenega opazovanja okolice me je predramilo hupanje nasproti vozečega poltovornjaka. Voznik nama je povedal, da imajo kak kilometer naprej težave s turističnim avtobusom, ki je zapeljal v malo večji potok, ko si je le-ta utiral pot do oceana. Seveda greva s Chrisom na pomoč! Že od daleč se vidi gruča ljudi, ki želi premakniti avtobus. Ker so kiviji že po naravi zelo prijazno ljudstvo, Chris takoj zaviha rokave. Vrv na enem koncu na vlečno kljuko, na drugem pa na odbijač avtobusa. Okrog petnajst ljudi ploska in navija. Bili so namreč prepričani, da bodo doživeli najhuje, saj se je gladina morja zaradi plime začela naglo dvigati. In potem smeh…Voznik avtobusa je Chrisu zaupal, da je bila ta nezgoda zaigrana, saj si izletniki take dogodivščine zapomnijo za vse življenje. Nekateri besni, drugi zamišljeni in tretji navdušeni nad akcijo. Ja, na Novi Zelandiji imajo čuden smisel za humor. Preberi več

Nova Zelandija – dežela dolgega belega oblaka 3

Gremo na krožno potovanje po vzhodni in zahodni obali S otoka Nove Zelandije

Auckland- Paparoa-Matakohe-Dargaville-Baylys Beach

 zemljevid.jpg

Po adrenalinskem dnevu v Aucklandu sem pot nadaljevala proti S. V predmestju tega največjega novozelandskega mesta sem prespala prvo noč. Spanec je bilo eno samo premetavanje, saj me daje sindrom izčrpanosti zaradi časovne razlike (angl. jet lag). Pomagam si na vse možne načine, zdi pa se, da mi je še najbolj pomagal odlični »kivi« zajtrk v B & B (bed and breakfast), kjer so pripravili svojega favorita; umešana jajca s domačo šunko in tradicionalni kruh Maorov (Rewena Paraoa), ki se je kar topil v ustih. Kavi sem se raje odpovedala, saj računam na popoldanski počitek nekje ob obali Tasmanskega morja.

scrambled-eggs-

Preberi več

Nova Zelandija – dežela dolgega belega oblaka 2

Ljubljana-München-Dubaj-Auckland

»Ne potujemo zato, da bi zbežali življenju. Potujem zato, da nam življenje ne zbeži.«

Ko v Münchnu presedeš na letalo proti Dubaju veš, da te tam spodaj čaka nekaj fantastičnega. Seveda lahko izbereš tudi let iz Frankfurta in Singapurja preko Sydneja, z letalsko družbo Quantas in si namesto dubajskega peska ogledaš slavno stavbo opere v največjem avstralskem mestu. Povem vam, razgled iz letala je v obeh primerih enkraten.

Letališče v Dubaju je bilo natrpano. Marketinška fraza »Ṭayarān al-Imārāt (طيران الإمارات‎ ) – Fly Emirates«, v prevodu »leti z Emirati«, se je mešala z arabsko glasbo in vrvežem stotine ljudi, ko so čakali na svoj let. Letalska družba Emirati je največji prevoznik na Srednjem vzhodu in z več kot 2400 potniškimi leti na teden, prevaža ljudi po vsem svetu. Leti na 6 kontinentov, pristaja v 105. Mestih, v 62 državah.

emirats

Zaradi vetra, ki je dvigoval suh pesek, je bil pogled z letala zamegljen, a vseeno vreden pritiska na sprožilec fotoaparata.

pogled z letala

In letim naprej proti Aucklandu. Jem, dremam in gledam filme. Pot je dolga in hitro se naveličam sedenja. Ampak vem, da se bo vse to čakanje bogato obrestovalo.

Na letališču v Auckalndu hitro opravim s formalnostmi, saj sem se že naučila, kaj lahko in česa ne. Saj veste, izkušnje so najboljši učitelj. Iz tekočega traku pograbim prtljago in si rečem »New Zealand here I come!«

Pri izhodu me čaka moj vodič, »Kivi« Chris, ki me bo skoraj tri tedne prevažal naokrog. Načrt potovanja po Deželi dolgega belega oblaka je pripravljen!

Gremo! Kia ora Aotearoa!

Preberi več

Nova Zelandija – dežela dolgega belega oblaka

»Le kaj se skriva za horizontom?«, se je spraševal Kupe. Ker mu radovednost ni dala miru, je s svojo ženo sedel v kanu. Družbo jima je delal prijatelj, Ngahue. Odveslali so na odprto morje. Potovali so južno od kopna, ki ga je tamkajšnje ljudstvo, Maori, imenovalo Hawaiki. Prvi znak, da je na obzorju kopno, je bil velik bel oblak. Kupejeva žena, Hine-te-aparangi, je zakričala:«He ao he ao! He aotearoa!«, kar v prevodu pomeni:«Oblak, oblak! Bel oblak! Dolg bel oblak!« Kopno, ki ga je Kupe na tem raziskovalnem izletu odkril, so tako poimenovali »Aotearoa« ali Dežela dolgega belega oblaka.

Maori, prvotni naseljenci Nove Zelandije, še danes ponosno pripovedujejo zgodbe o legendarnem junaku z imenom Kupe, saj naj bi prav on prvi odkril severni in južni otok Aotearoe – Nove Zelandije.

Če ste prebrali zanimiv članek o Avstraliji, preživeli skok v 2014, imate še nekaj časa, da pripravite nahrbtnik, rezervirate letalsko karto in se po dnevu in pol letenja  osvežite v turkizno modrem morju Tihega oceana.

Opozorilo! To potovanje je samo za potrpežljive popotniške duše, saj se pot do tja dol vleče kot jara kača. Prestopanje, čakanje na letališču in neskončno dolge ure na letalu. Ampak se splača! Več kot to!

Preberi več

Po Novi Zelandiji z delovno potovalno vizo
Oceni tole stran