Tag: polmaraton

Varaždinski polmaraton – analiza testne tekma

Svojo pripravljenost za maraton  je vsako leto priporočljivo preveriti na organizirani tekmi – polmaratonu. Tak nastop je”testna tekma”. Poleg tega, da preveriš svojo pripravljenost in hitrost, nastop pokaže tudi ostale pomanjkljivosti. Pa naj bodo organizacijske ali pa tehnično tekaške narave. Zato je smiselno nastop na testni tekmi čimbolj natančno analizirati. Še vedno imamo namreč nekaj časa, da odstranimo ali vsaj omilimo morebitne pomanjkljivosti z določenimi aktivnostmi.

Kam na testno tekmo

Po letošnjem tekaškem planu je prišla testna tekma na vrsto teden dni prej kot lansko leto, ko sem tekla na Konjiškem maratonu ter leto pred tem v Domžalah in na Ptuju.

Glede na to, da je tekaških prireditev zadnja leta v Sloveniji ogromno, me dolgo časa to sploh ni skrbelo. Dokler ni prišel čas za organizacijo tekaškega vikenda in prijavo.

Preberi več

Trening za maraton

Poletje se počasi poslavlja. Nobene prave vročine a veliko dežja in hudih neurij.  Tekači smo gotovo imeli boljše pogoje za trening za maraton, dolgi tek in naša pripravljenost mora biti dobra. September pa je mesec dolgih tekov. Mojih najljubših.

Nedelja. Ura me zbudi ob šestih. Odprem oči in se spomnim: danes tečem dolgi tek, 30 km. Obožujem nedeljske jutranje dolge teke. Nekaj posebnega so.

Trening za maraton - dolgi tek

Trening za maraton – dolgi tek

Še v postelji se pretegnem in previdno naredim nekaj razteznih vaj, da ne zbudim zaspanca poleg sebe.

Skočim pokonci, spijem kozarec vode in pojem banano. Lahek zajtrk je obvezen. Skok v kopalnico in  v tekaško opremo. Štoparica, pulz meter, šilt in gremo. Za vsak slučaj vzamem še MP3. Vode ne bom jemala s seboj. Pijem lahko ob Koseškem bajerju, saj so naredili pipo prav za tekače. Druga vodna postaja se nahaja na viškem pokopališču. Kilometre bom nabirala s cikcakanjem po PST.

Trening za maraton - dolgi tek

Trening za maraton – dolgi tek

Stopim ven in globoko zadiham! Svež zrak! Svoboda! Globoko zadiham.

Nekaj običajnih krožnih vaj, nadenem si slušalke, vklopim MP3 in Garminčka in že tečem. Ura je 6:30. Zaradi svetovnega prvenstva v košarki zamujam celo uro! Sveže je in megleno. Tečem… a nekaj ni v redu. Ne slišim jutra!

Snamem slušalke, ugasnem MP3 in tečem.

To je to! Sedaj je v redu. Tečem svoj dolgi tek.  Slišim lastne korake, oglašanje ptic, oddaljene zvoke… poslušam jutro. Tako mirno in spokojno je. Tečem mimo sadovnjaka, ko opazim, da me nekdo opazuje iz drevesa. Veverica s prav posebej košatim repom. »O!« se oglasim. Veverica pa, hop, navzgor v vejevje.

Preberi več

Tekaški žulji, črni nohti in še kaj

Večina tekačev je odtekla glavno prireditev spomladanske tekaške sezone. Pa naj bo to Mali kraški maraton, Istrski maraton, Tek trojk ali kakšna druga tekma doma ali v tujini. Poleg pokalov, medalj in priznanj ter tekaške vznesenosti in sreče, pa je marsikdo domov prinesel tudi kakšen žulj. Da o črnih nohtih in prstih brez nohtov ne govorimo. No, vseeno bolje prsti brez nohtov kot noge brez prstov.

Pazljivo berite naprej in se skušajte naučiti kaj iz moje zgodbe o črnem nohtu in njegovih večkratnih reinkarnacijah, ki trajajo že dobrih 12 let.

Pisalo se je leto 2002 – leto, v katerem sem želela preteči svoj prvi pravi maraton. Tedaj sem bila v 1. Poletovi ekipi, kateri snovalci s Primožem Kališnikom na čelu, so sprožili pravi tekaški bum v Sloveniji, ki še kar traja in traja. Poletovci smo trenirali po nasvetih in programu Benjemina Piškurja, izkušenega tekača in odličnega maratonca. Pri treningih se mi je pridružil tudi mož, ki je bil tedaj še predan tekač, danes je pa srčen.

Pred tekmo je bilo zaželeno, da se odteče kakšna polmaratonska tekma, da preverimo svojo pripravljenost. Tistega leta sem tekla polmaraton v Nabrežini v Italiji. Prireditev je bila lepa, polovica se je tekla rahlo navzgor, kjer se je proga obrnila in nato po isti poti nazaj, ves čas rahlo navzdol. Spominjam se, da je bil najstarejši italijanski tekmovalec takrat star 91 let, kar me je fasciniralo. Tudi jaz bi…

Tekaški žulji - Nabrežinski polmaraton

Tekaški žulji – Nabrežinski polmaraton

Na nogah sem imela utečene superge in obute običajne preverjene tekaške nogavice. Nohte prave velikosti. Nobene novosti, nobene posebnosti.

Dobro nama je šlo s Fricem. Ker je bila proga nagnjena navzdol pa sem sčasoma začela čutiti palec na nogi. Kmalu sva bila v cilju. Voda, razteg, čestitke, zadovoljstvo in nato dobesedno groza, ko sem se sezula. Kaj takega nisem videla še nikoli.

Tekaški žulji - profil proge

Tekaški žulji – profil proge

Vame je bolščal palec temno rožnate barve v svoji dvakratni velikosti. Znano? Na dotik ni bilo čutiti kakšne posebne bolečine, sicer pa takoj po tekmi niti ne čutiš, saj te tako in tako vse boli. Moj črni noht je bil rojen. Ostalih žuljčkov, ki so mu delali družbo, sploh ne bom omenjala.

Kot zanimivost: Fric je bil brez enega samega žuljčka ali otiščanca. Nič.

Nato se je začelo. Panika! Kaj sedaj! Kako bom šla na maraton že čez dober mesec? Čakali so me še pomembni treningi. Manjkal mi je še vsaj en res dolg tek. Vendar kako? Preberi več

Tek trojk – doživetje

Po šestih letih sem se spet udeležila Teka trojk na daljši razdalji z novo ekipo, ki jo sestavljamo mama in hčeri. Obe sta redno tekli na teku trojk že v osnovni šoli, gimnaziji in sedaj kot študentki. Letos z menoj sta prvič tekli veliko razdaljo. Celo otroštvo sta poslušali zgodbe o teku trojk na dolgi razdalji ter o čudovitem vzdušju pred startom, ko nas je pok pištole ob spremljavi partizanskih pesmi pognal v napad. O tovarištvu med tekači med celotno tekmo, harmoniki na Orlah in vznesenem pozdravljanju navijačev ob prihodu v cilj.

Tek trojk - Pot ob žici

Tek trojk

10. maj 2014 je bil fantastičen. Že s prihodom na Kongresni trg se je začel odlično. Od daleč zagledamo mamo Viko! Mama Vika je kot kakšen prokurist v naši tekaški družini, goreča navijačica in močna organizacijska podpora. Hodila je z nami na tekme in nas spodbujala ter seveda skrbela, da smo se na koncu vsi našli. Brez nje se marsikatere tekme ne bi mogli udeležiti, saj za varstvo otrok takrat še ni bilo tako dobro poskrbljeno kot marsikje danes. In le kdo bi lahko bolje poskrbel za njih kot moja mama.

Moža tako lahko pustim v varnih rokah in podamo se na start. Pozne smo, ograjo kar preplezamo. Jaz precej nerodno, zataknem se in skoraj obvisim na ograji. Hčeri me rešita in zatrjujeta, da imam hlače cele, jaz pa imam ves čas teka občutek, da se mi vidi rit. Za višek vsega se spomnim moževe zgodbe, kako je pred njim nekoč tekel tekač, ki je bil dobesedno posran od belih tekaških hlač vse dol po nogah prek peta mu je »izdelek« curljal v superge.

Tako stojimo skupaj pred startom kot trojka Veseličke in veselo pričakujemo start ob deveti uri. Opazujem ostale trojke in razmišljam o tem, kakšna vez jih povezuje. Sodelavci, prijatelji, znanci. Trojke sestavljene po naključju. Veseličke pa mama in hčeri. UF! Moram kar globoko zadihati, da se mi ne prično »potiti« oči. Naša trojka je najmočnejša. Ponosna sem, da me bo kar razneslo. Celo. Ne le hlače.

Ekipi razlagam, kako je bilo včasih in koliko več trojk na dolgo razdaljo teče danes. Nazadnje, ko sem tekla trojke jih je bilo 132, letos pa 183.

Tek trojk

Tek trojk

Prva ugotovitev ekipe pa: »Pa to so sami starejši! Sploh ni nobenega mladega!« In nato:»To so sami maratonci!« »Večina je gotovo maratoncev in ultrašev. Dvomim, da bi kakšen od njih šel na kratko razdaljo, razen, če je poškodovan ali brez trojke«, ugibam in gledam vse te mlade ljudi okoli sebe. V resnici smo bili sami mladi! Preberi več

Istrski maraton – nov tekaški cilj

Saj ne vem točno, kdaj sem se sploh prijavila na to prireditev, ki smo jo Slovenci nujno potrebovali: 1. Istrski maraton. Vem, da niti spletna stran še ni prav dobro delovala. Novico sem prebrala na Tekaškem forumu in planila pokonci: »Ej, še en maraton imamo! Končno! In to na obali!« Pa kdo si tega ni želel? Hvala Bogomirju in bogu, hvala vsem tistim, ki ste se lotili organizacije.

Istrski maraton

Istrski maraton

Istočasno pomislim, da sem že prijavljena na veliki maraton 2014 in se tudi spomnila svoje obljube. Dala sem si besedo, da bom odtekla vse maratone doma, nato se šele lotim maratonov v tujini. Moj tekaški cilj.

Lansko pomlad sem torej odtekla še Radence po mojih najljubših Ljubljanskih maratonih in se po jesenskem Ljubljanskem maratonu, ki je bil ravno deseti po vrsti, le odločila, da grem v letu 2014 na veliki maraton ven. Pa naj bo Berlin.

Po vsakem maratonu sem dobesedno evforična in vsa navdušena nad nadaljnjimi podvigi. Takoj sem se prijavila . Žal so uvedli žreb in mene pozabili izžrebati. Mrzlično iščem jesensko alternativo in že je tu Amsterdamski maraton. Nizozemske Benetke. Takoj se prijavim, plačam startnino, da slučajno še tu ne odpadem iz igre.

In nato prileti kot strela iz jasnega informacija o Istrskem maratonu! Moj tekaški cilj se obrača na glavo.  Cel maraton! 42.195 metrov v vsej svoji lepoti, znoju, stisnjenih zobeh, bitkah s samim seboj, grizenju kilometrov, žuljev, krčev. Sami tekaški užitki, ah in oh, in sploh… Noro! In to ob slovenski obali, ob morju! Kar videla sem se, kako pretečem skozi cilj in tečem naprej na pomol in direktno v morje. Še en slovenski maraton, ki ga bom pretekla!

Kaj pa sedaj? Rdeča luč v glavi mi začne utripat, prižge se rdeči alarm: ne boš pripravljena, težka proga, sami klanci. Ojej! Pomlad res ni moj termin, že Radenci mi ne odgovarjajo, pa so maja. In predvsem premalo časa, da si reprogramiram glavo . Zato se prijavim na polovičko za 1. Istrski maraton. Grem, da preverim teren za prihodnje leto ter ta tek vključim kot nov tekaški cilj. Preberi več

Tekaške prireditve – 1. Istrski maraton

Slovenija je dobila novo tekaško prireditev s kraljevsko razdaljo – maratonom, ki znaša natanko 42195 metrov. Istrski maraton. Tekaška proga poteka ob slovenski obali od Kopra preko Izole v Piran in nazaj. Ljubitelji dolgih in malo manj dolgih tekov smo idejo z veseljem pozdravili in se je mnogi dejansko tudi udeležili.

Tekaške prireditve - 1. Istrski maraton

Tekaške prireditve – 1. Istrski maraton

Prepričana sem, da je bila za marsikoga to prva tekaška prireditev, katere se je tudi udeležil prvič, nasploh. Kako prvič na tekmo in to na prireditev, ki je med tekači praktično še nepoznana, pa v nadaljevanju.

Moja najljubša razdalja je maraton. Po začetnem navdušenju ob novici, da imamo nov maraton v Sloveniji sem se na koncu  vendarle odločila, da bom za začetek pretekla polmaraton. Na ta način bom spoznala teren, organizacijo, dušo same prireditve in se kraljevske razdalje lotila naslednje leto. Na obali nisem odtekla še nobene tekme, čeprav priznam, da so me določene prireditve mikale. Očitno pa le ne dovolj, da bi se jih tudi udeležila.

Tekaške prireditve - trasa 1. Istrski maraton

Tekaške prireditve – trasa 1. Istrski maraton

O tekmi, ki se je želite udeležiti vsaj približno resno priporočam, da se maksimalno pozanimate. Če ste začetnik je to še toliko bolj pomembno, saj se na lastne izkušnje še ne morete zanašati. Različna predvidevanja pa nas lahko kaj hitro zavedejo.

Sama sem začetne informacije poiskala na Tekaškem forumu, katerega članica sem skoraj od začetka. Ugotovila sem, da so menja glede same organizacije precej različna. Preberi več

Tekaška proga Podutik – Toško Čelo – Katarina: trening proga za Tek trojk

Po treningu za polmaraton nadaljujem s treningom za Tek trojk, daljšo razdaljo. Trojko Veseličke bomo sestavljale jaz in moji hčeri. Nina in Urška. Navdušena sem. Praktično se mi bodo izpolnile sanje.

Tek trojk - Nina in Urška na LM

Tek trojk – članici trojke Veseličke nekoč

Še ne tako dolgo nazaj sta bili moji in moževi najzvestejši navijačici. Nikoli ne bom pozabila dne, ko sta nama povedali kako ponosni sta na naju. Ker tečeva.  Takrat sem se te izjemne tekme Teka trojk udeleževala z možem. Včasih sem sanjarila, kako lepo bi bilo čez nekaj let to razdaljo odteči tudi z Nino in Urško, ki sta sicer pridno trenirali atletiko, se udeleževali tekaških prireditev in pohajkovali z nama po hribih.

Tek trojk - OŠ

Tek trojk – OŠ

Ampak takrat je bilo še toliko če-jev. Ali bosta sploh hoteli teči? Ali bom jaz še tekla? Ali bosta hoteli teči z menoj? Bomo zdrave, da bomo lahko tekle? Ali sploh še bo Tek trojk? To takrat ni bilo tako neumno vprašanje saj je bil vsesplošen trend spreminjati zgodovino in brisati preteklost.

A na srečo  se je vse dobro izšlo. Do sedaj. Od tu naprej moramo samo še pridno trenirati in paziti, da se nam ne prikrade kakšna poškodba. Ne bi bila rada ponovno med navijači. Čeprav sem tudi to rada.

Odločila sem se, da preverim stari teren in odtečem spet po dolgem času tisto lepo pot med Toškim Čelom in Katarino. Če bo zadeva v redu, bo šla celotna trojka Veseličke skupaj. Da pa bo dolžina treninga vsaj blizu 20 km bom startala kar od doma.Tako imamo novo tekaško progo, ki združujejo Podutik, Toško Čelo in Sv.Katarino. Ravno prav vzpona, teren precej identičen terenu čez Orle na  Golovec, torej najzahtevnejšemu delu poti Teka trojk. Preberi več

CLOSE
CLOSE

Oceni tole stran