Tag: recepti

Sladice za dojenčke

Vsaka mama (pa tudi oče) se zaveda, da je obdobje uvajanja goste hrane zelo pomembno – tako za dojenčka, ki prvič stopi izza okvira hranjenja zgolj z mlekom, kot tudi za mamo, ki jo to novo poglavje dojenčkovega razvoja postavi pred številne izzive pa tudi žalostjo, saj se zaveda, da se dojenje (če doji) počasi zaključuje. Dojenčku odpremo vrata v svet različnih okusov najprej s kašicami, predvsem zelenjavnimi, postopoma pa mu približujemo nove okuse in teksturo hrane. Pri tem je ključnega pomena to, da je ta zdrava in raznovrstna.

Sladice za dojenčka

V prvem letu dojenčkovega življenja sta njegova rast in razvoj izredno hitra, zato mora zaužiti zanj ustrezno hrano – takšno, ki je sveža, sezonska, bogata z vitamini in minerali ter, če je le mogoče – domača. Tako pripravljene obroke pa dostikrat spremlja predsodek, da niso in ne morejo biti okusni. S tem prispevkom pa boste videli, da temu ni tako. Kdo pravi, da se dojenčki ne smejo sladkati? Seveda, da se lahko, če je sladica primerna in pripravljena njihovi starosti prilagojeno.

Še to: recepti za sladice, ki sledijo – sladice brez dodanih sladkorjev in sladil so več kot primerni tudi za odrasle.

Preberi več

Veganske in vegetarijanske jedi v slovenski kulinariki

Veliko ljudi v današnjem času se izogiba mesu in sestavinam živalskega izvora, ter teži k prehrani polni zelenjave in super živil. Vendar kako so živeli in kako so jedli naši predniki, da so kljub slabim razmeram in težkemu fizičnemu delu živeli toliko časa in toliko naredili. Jedli so tisto, kar so imeli, kar so pridelali sami. Ni jim bilo žal ubiti živali za prehrano, vendar so pojedli vse dele živali, ne samo najboljše, kot se jih uporablja sedaj. Poleg tega so jedli veliko zelenjave in sadja. In njihova prehrana je bila v osnovi vegetarijanska, včasih celo veganska. Ker pa so veliko fizično delali ob vsakem vremenu, so potrebovali tudi energijo, ki jim jo je dala žlica ali dve ocvirkov ali druge zabele v čisto zelenjavni enolončnici. Vendar tega ni bilo veliko, ker niso imeli.

Veganske in vegetarijanske jedi

Prav tako je značilno, da mora v nekatere jedi stopiti svinja, da doda svoj okus, primer je ješprenj, tudi koleraba ima v prisotnosti mesa drugačen okus. Vendar to je bilo samo za posebne dneve, ker niso imeli hladilnikov in skrinj, ter je bilo meso težje dostopno, ter ga niso mogli dolgo shranjevati. Zato so meso dimili in ga jedli samo ob velikih praznikih. Sedaj pa dovolj govorjenja o mesu, ter se posvetimo jedem, ki v osnovi nimajo mesa, ter so primerne za vse.

Preberi več

Porova juha – Trije odlični recepti

Por velja za naravni antibiotik in po zgledu ter okusu spominja na čebulo, saj spadajo v isto skupino čebulnic. V času, ko so na pohodu različna virozna obolenja in trebušne gripe, je porova juha odličen obrok, ki vas bo nasitil, umiril prebavni trakt in vam pomagal pri izločanju toksinov iz telesa. Por vsebuje veliko vitaminov (A, B1, B2, B6, C in E) in folne kisline. Največ antioksidantov se nahaja ravno v spodnjem delu rastline; torej v gomolju. Ker moramo v  zimskem času povečati vnos C vitamina naj izpostavimo, da z 200 grami pora zaužijete že petino zahtevanega dnevnega vnosa vitaminov, da bi se uspešno ubranili pred okužbami. Zakaj ga torej ne bi izkoristili?

Porova juha

 

Kuhan por je odličen tudi pri čiščenju krvi in deluje protivnetno. Za vas smo pripravili kar 3 recepte, da bo vaša porova juha še slastnejša. Priprava je res enostavna in hitra. Pripravite si porovo juho po receptih, ki smo jih v nadaljevanju članka pripravili za vas.

Preberi več

Popotovanje v preteklost

Petek 13., sneži. Že nekaj dni prej sem bila obveščena, da naj počasi pričnem kuriti v štedilniku na drva, ker se bo dalo prekajevati meso. Ja, pri nas delamo še po starem, no moji starši delajo. No, bil je petek, zunaj sneg in sem zakurila prvič. Čista romantika. Vsaj meni se je zdelo. In sem pomislila na kaj več. Namreč uživam v kuhanju in glede na to, da je kuhinja v kateri je štedilnik prazna, sem se odločila, da jo bom si prisvojila in poizkusila uživati ter ustvarjati v njej.

Popotovanje v preteklost

Sobota, sneg, sonce in meglice. Dopoldne grem fotografirati malo naravo, ki je bila čudovita, vendar v meni je bilo, da moram zakuriti štedilnik, pod nujno, zaradi mesa. In sem ga. Nalagala sem drva na ogenj. Da, drva, les, suh les, majhne kose lesa, ki so suhi in zelo hitro gorijo. In tako sem morala nalagati in nalagati in nalagati. In štedilnik in prostor se je ogreval in ogreval. In ker sem imela vroč štedilnik sem se odločila, da nekako ga moram uporabiti. Moje telo je kričalo in zahtevalo, da naj pripravim kruh. Vendar v meni je bil strah, dvom, da se ne bo spekel. Kako bom vedela, ali je pečen ali ne? Saj ne pečem prvič kruha, vendar še nikoli v štedilniku na drva. To sem samo opazovala babico, ki ga je pekla, ko sem bila še mala. Takrat mi je dala tudi košček testa, da sem ga lahko gnetla.

Preberi več

Indonezijska kuhinja: Bali

Kuhanje je zelo zabavna stvar. Še bolj vznemirljivo pa je kuhati na eksotičnem otoku z aromatičnimi sestavinami, v družbi izkušenih kuharjev s plumerijami posutega Balija.

Priprava posamezne jedi tudi na Baliju vodi najprej na tržnico. Kljub sicer pestri ponudbi pa obisk ne pusti najboljšega prvega vtisa – vsaj povprečnemu Evropejcu, ki na takšne razmere ni povsem pripravljen. Hladilnikov na tamkajšnjih tržnicah namreč ne poznajo; meso in ribe so kot na razstavi. Precej boljše občutke vzbudi pogled na pristno, barvito zelenjavo in številne manj poznane sadeže, ki brbončice kar kličejo k okušanju. Nakupimo nekaj manjkajočih sestavin za pripravo kosila – večino so jih kuharski mojstri (k sreči) pripravili vnaprej. Skupina – večji del Avstralci, ki jim dopust na Baliju predstavlja nekaj povsem običajnega – se počasi prestavi v letno kuhinjo, kjer se ujame v nova kulinarična doživetja. Prične se sproščeno druženje in pogovori o tradicionalni balijski prehrani, ki je barvita, aromatična, začimbno pestra, vseeno pa preprosta in nadvse okusna.

Hrana na Baliju

Glavne sestavine balijske kuhinje so piščanec, svinjina, morska hrana, zelenjava in – riž, kar pri vseh pomirjujoče zelenih riževih poljih niti ni nenavadno. Domačini ga imenujejo kar življenjska kri Balija. Med začimbami posegajo po vseh vrstah popra, ki velja za eno prvih začimb v kuhinji nasploh, šalotki, česnu, ingverju in limonini travi. Pri kuhi skorajda ne gre brez bananinih listov, ki so veliki, raztegljivi in vodoodporni. Odlični so za peko na žaru in kuhanje nad soparo, saj s svojo nežno aromo ohranijo povsem naraven okus hrane. Uporabljajo se kot servirni pladenj, tradicionalni Balijci z njimi zamenjujejo celo krožnike, prav tako vanje zavijajo jedi, ki na ta način ostajajo dlje časa sveže in sočne. Preberi več

Majhne skrivnosti peke makronov

Verjetno je že marsikdo izmed vas slišal za francoske makrone. Že res da se jim je priljubljenost skokovito povečala v preteklem letu ali dveh, a že stoletja veljajo za eno izmed bolj prestižnih francoskih slaščic. Gre za  majhne mandljevo-beljakove penice, ki jih med seboj združimo po dve, mednje nabrizgamo nadev, da dobimo barvite, lične pariške piškotke. Čeprav makroni veljajo za eno izmed najdražjih peciv in prav tako za eno izmed težavnejših pri peki. A to ne odvrne strastnih gospodinj od peke makronov. V nadaljevanju bom predstavila svoj način peke makronov in vam izdala tudi moje male skrivnosti ter pomembne napotke.

Francoski makroni

Ko sem prvič slišala za makrone, me je takoj pritegnil njihov izgled, saj so s svojo lepo obliko in barvitostjo  res prava paša za oči. Ker sem bila čisto navdušena nad njimi, sem se kmalu spravila na delo. Recept sem našla v reviji in je imel osnovne; malo sladkorja, mletih mandljev, nekaj beljakov in nato z vsem skupaj v pečico. Žal po petnajstih minutah peke moji makroni niso bili niti malo podobni tistim v kuharski knjigi. A ker vaja dela mojstra, če mojster dela vajo, sem se odločila, da poskusim ponovno. Na knjižnem sejmu sem si kupila knjigo z recepti slaščic, med katerimi sem našla tudi recept za makrone. Njihova barvitost in ličnost sta me ponovno navdihnila k peki, ki sem se je v predbožičnem času tudi lotila.

Uporabila sem sledeč recept in sestavine za makrone:

  • 17 dag sladkorja v prahu
  • 16 dag mletih mandljev
  • 4 beljake
  • 16 dag kristalnega sladkorja
  • jedilno barvilo za obarvanje peciva (vsaj ena čajna žlička)

Ker sem želela še vizualno predstavo o stepenem beljaku in masi, sem na Youtube-u poiskala nekaj posnetkov o peki makronov. Kar nekaj sem jih pogledala, med tistimi, ki so se mi zdeli tudi najbolj koristni, sem si beležila svoja opažanja in njihove nasvete.  Dobila sem kar nekaj koristnih napotkov: Preberi več

Potica s pregreto smetano, moja “kraljica” med poticami

Ljudje smo po svoje čudni… Sploh v najstniških letih skušamo zavreči vse, kar nekaj pomeni našim staršem ali pa diši po tradiciji…  Vzemimo za primer prehrano. Zanimamo se za tuje jedi, kar sicer ni ni nič narobe, saj s tem, tudi skozi želodec, širimo našo razgledanost. Izgubljamo pa, ko v naprej  zavračamo tisto tipično naše, na kar bi v resnici lahko bili ponosni…

Prevečkrat se navdušujemo nad vsem, kar je tuje, a se nato “lovimo” v za nas zapletenih opisih postopkov, še bolj smo v zagati, ko med sestavinami najdemo nekaj , kar zastonj iščemo na naših, sicer preobloženih policah trgovin, kvečjemu vse potrebno lahko “naberemo” v velikih trgovskih središčih…

Ena izmed tipično naših jedi je potica. Najbolj znana je zagotovo tista tanka razvaljana, kot bi jo narisal enakomerno zvita, orehova potica, ki v preteklosti na ohcetih, “rešitvah”, kot so v naših krajih rekli godovanju,  “likofih”, “furožih”, pa tudi sedminah ni smela manjkati… Pogosto so jo spekli v okroglem modelu z luknjo v sredini. Taki potici so rekli šarkelj.

A naše babice in mame so potico naredile bolj mamljivo tako, da so včasih orehov nadev  zamenjale s skutnim nadevom in mu včasih dodale pehtran ali poprovo meto z lastnega vrta. Nekateri še danes obožujejo ocvirkovko,  za nekoga drugega je zakon potratna ali zidana potica. Zame je kraljica potic penasto rahla, še malo mlačna potica z nadevom iz pregrete smetane... In njena priprava ni nobena umetnost. Razvaljano kvašeno testo namažemo s pregreto smetano, potresemo s sladkorjem, vanilijevim sladkorjem, cimetom in drobtinami. Le te  popivnajo maščobo, ki ob peki izteka iz smetanovega nadeva, in tako preprečijo, da bi se super vzhajana potica sesedla. Pred časom mi je gospa, ki peko kvašenih izdelkov obvlada, in svoje znanje ter izkušnje deli naprej na tečajih, dejala, da drobtine zamenja z otroško hrano vanilolino, ter tako vanilijev sladkor izpusti… Vsaka gospodinja ima svoje male skrivnosti.

Potica s pregreto smetano

Priznam, da se moja smetanova potica občasno še malo sesede in po videzu ne bi dobila nagrade na Dobrotah slovenskih kmetij, a vaja dela mojstra… Je pa res, da se ob njeni peki iz pečice širi tako omamen vonj in se sline  začno kar  nabirati, ko ta  mešanica žlahtnosti pregrete smetane z dodatkom cimeta doseže nos… Tako potice zmanjka preden se sploh dodobra ohladi.

Preberi več

Domači kruh brez gnetenja – še nikoli tako enostavno

Kruh brez gnetenja

Ste že kdaj pekli pravi domači kruh? Vam v zaspano sobotno jutro zadiši pravkar pečen kruh? Mnogi med vami ste gotovo pravi mojstri. Ne vsi? Se vam zdi preveč zakomplicirano, nimate časa, se bojite, da vam ne bo uspelo? Predstavljam vam preprost recept za kruh brez gnetenja, še bolj preprosto pripravo in zagotovljen uspeh.

Domači kruh

Domači kruh brez gnetenja

 

Kako bi se vam zdelo, če bi sestavine za domači kruh zvečer enostavno zmešali skupaj z žlico, nato pa na vse skupaj pozabili do naslednjega jutra, ko bi vas pričakalo vzhajano testo, ki ga je treba samo še oblikovati v hlebček in postaviti v pečico. Nobenega gnetenja, vzhajanja, ponovnega gnetenja… Pa vendar bi na koncu dobili okusen kruh z mehko luknjasto sredico in hrustljavo skorjo. Ravno pravi, da nanj namažete zvrhano žlico domače marmelade ali ga obložite z rezino sira. Vam je ideja všeč? Potem je kruh brez gnetenja, ki je zadnja leta v svetu pravi hit, pravi tudi za vas!

Preberi več

Simpl + smart + izi = Biskvitki

Vsi vemo kako je. Super bi bilo jesti dobro hrano, še bolje bi bilo imeti možnost postaviti slastne jedi na mizo v času obiskov. Tega se predvsem zavedamo v prazničnih mesecih kot je december. Enostavna, pametna in čisto preprosta rešitev so biskvitki. Pripravimo lahko slane ali sladke različice. Tudi če ne sodimo med kuharje mojstrovalce, bodo ti mali prigrizki definitivno uspeli. Z malo domišljije jim dodajamo različne sestavine in tako hitro dobivamo pestro paleto okusov na praznični mizi. Najboljši so tisti pravkar pečeni. In ravno to je pri biskvitkih najboljše. Ob pripravi umažemo le eno posodo, pečejo pa se lahko, ko so obiski že na vratih.

Skrita sestavina, ki biskvitke naredi še bolj slastne je pecilni prašek. V kolikor se vam le ta ne zdi dovolj naraven, ga brez skrbi zamenjate s sodo bikarbono ali vinskim kamnom. Pecilni prašek kot tak v večini sestavlja soda bikarbona, torej natrijev hidrogen karbonat, dodana pa je tudi umetno pridelana kislina. Ta kombinacija začne pri 160°C razpadati in tvori ogljikov dioksid, ki povzroči da naše dobrote lepo zrastejo. Sicer pa ima pecilni prašek mnogo dodatnih dobrih lastnosti. Za začetek je dober odganjalec mravelj. Posujemo ga po poteh, ki jih mravlje uporabljajo in kmalu jih ne bo več. Če so v vašem hladilniku neprijetne vonjave bo pecilni prašek poskrbel, da to popravite. V zažgano posodo nalijemo vodo, dodamo zavojček pecilnega praška in pustimo stati čez noč. Zažgani ostanki na posodi bodo sami odstopili. Natresemo ga v posodico in postavimo v hladilnik, prašek pa bo vpijal neprijetne vonjave 2 meseca. V pralnici je uporaben za odstranjevanje madežev iz oblačil. Malce ga nasujemo na vlažno krpo, madeže podrgnemo in operemo v pralnem stroju. Pecilni prašek se izkaže tudi kot izvrsten odstranjevalec vodnega kamna. Iz praška, vode in limoninega soka zamešamo pasto, ki jo lahko uporabimo za čiščenje pip in drugih površin, čiščenje in beljenje fug med ploščicami, čiščenje vodnih odtokov, termovk, grelcev za vodo. Na vrtu ga lahko v kombinaciji z mlekom in vodo uporabimo kot škropivo proti rji in listnim ušem.  Uporaben pa je tudi za namene osebne nege. Enkrat tedensko ga lahko posujemo na zobno ščetko in si tako umijemo zobe, saj deluje kot belilo. Če želimo večji sijaj naših las, dodajmo tretjino zavojčka k šamponu in si operemo lase. Prašek je zelo priročen tudi v poletnih mesecih, ko se želimo znebiti srbečice po piku insekta. Zmešamo ga z vodo, da dobimo kremno teksturo. Namažemo na mesto srbečice, pustimo delovati 2 minuti in speremo.

No, čas je da skočimo nazaj v kuhinjo. V nadaljevanju sta predstavljena dva recepta za slane biskvitke, ki vas bodo definitivno očarali, hkrati pa sprejmite izziv in iz omar potegnite tudi druge sestavine! Preberi več

CLOSE
CLOSE

Sladice za dojenčke
5 (100%) 2 votes