Tag: Slovenija

Turizem in statistika z očmi laika

Mogoče tema ni primerna sedaj za praznični čas, vendar kljub temu bomo malo poskušali spodbuditi ljudi in delavce v turizmu, da se da kaj narediti tudi malo drugače. Turisti, popotniki, avtodomarji, kolesarji in tisti ki potujejo v oddaljene dežele, delajo zelo velik dobiček in je turizem ena do sedaj najuspešnejših panog. Dogaja se lahko čez celo leto, na vseh celinah. Kljub temu da je danes  prvo vprašanje varnost, je turizem tako dinamična in fleksibilna dejavnost da se hitro najde nekaj lepega, zanimivega in adrenalinskega.

Bled

Da se malo vrnemo na Slovenijo, zadnje čase beleži dobre odzive in po statistikah se je število obiskovalcev povečalo. Ja, statistika je nekaj kaj je lahko napisano, da komu odgovarja. Nekako mora Turistična zveza potrdit svoje zapravljanje denarja in neracionalno reklamiranje Slovenije, kot samo Ljubljana, Bled, Bohinj in tudi Triglavski narodni Park…Tu pa se zadeva ustavi in tuji turisti ki pridejo v Slovenijo se jim ne ponudi celotne pogled ali celo ogled lepot, adrenalina, kulinarike…itd. Članek bo morda zgledal napisan, kot da se skače iz enega konca na drugega, vendar je zadeva tako kompleksna, da bi se o tem dalo razpravljati vsaj par mesecev. Sam menim, da Turizem v Sloveniji ni na vrhuncu in da še ni dosegel 50% rast. Saj Turistični centri, društva in ostali ponudniki delujejo še vedno v večini po iznajdljivosti.

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Črna prst

V naših krajih je kar precej krajev, ki se odlikujejo po posebno bogatem rastlinskem svetu. Eden izmed najbolj izstopajočih je zagotovo Črna prst. Gora Črna prst že okoli dvesto let slovi v naravovarstvenem svetu po plodni zemlji, na kateri v pomladnih in poletnih mesecih požene izjemen cvetlični gorski vrt. Vsenaokrog se gnetejo pisane in dišeče drobne endemične rastlinice, ki jih lahko najdemo samo na tem območju. Njena slava se je tako utrdila, da je ne sme izpustiti nihče, ki hoče poznati floro Julijskih Alp.

Črna prst - foto: Barbara Debeljak

Črna prst je dobila ime po črni zemlji, nastali pri preperevanju manj odpornih in temneje obarvanih skrilavih glinencev, ležečih na triasnem apnencu. Na rastlinsko bogastvo Črne prsti vplivata njena kamninska zgradba in položaj na južnem robu ledenodobnih poledenitev. V vršni čok triasnega apnenca so ukleščeni temni skladi vododržnih jurskih skrilavcev. Nenavadne plasti skrilavca, ki v mokrem počrnijo so v Julijskih Alpah vedno znak za posebno bogato floro.

Črna prst - foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Javorca

Nad dolino Tolminke, v osrčju Tolminskih gora tiho, skrivnostno, odmaknjeno in hrabro stoji najlepši zgodovinski spomenik prve svetovne vojne na ozemlju Slovenije – Javorca s spominsko cerkvijo Svetega Duha. 

 

Javorca - foto: Barbara Debeljak

Javorca – foto: Barbara Debeljak

 

Med vojno je Javorca predstavljala zatočišče za številne vojake različnih narodnosti, kjer so lahko vsaj za trenutek pozabili na vojne grozote in našli košček miru.

Javorca - foto: Barbara Debeljak

Javorca – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Vogar

Planota Vogar spada med najbližje in najbolj priljubljene izletniške točke v bohinjskem koncu. Zaradi svoje lege na samem robu visokogorske planote, nam ponuja prelepe poglede na venec okoliških gora. Vogar nam prikaže veličastno tektonsko, potem pa še ledeniško preoblikovano udorino v slovenskem delu Alp in v njej eno najlepših jezer na svetu. Ni naključje, da je Prešeren prav v Bohinj postavil svoj Krst pri Savici, romantični ep o začetku zahodne civilizacije pri Slovencih, mit naše trdoživosti na račun odpovedovanja.

Razgled iz vzletišča Vogar - foto: Barbara Debeljak

Razgled iz vzletišča Vogar – foto: Barbara Debeljak

Vogar je kljub strmemu dostopu privlačen za številne turiste kot samostojen cilj. Je pa tudi odlično izhodišče za številne ture v gore. Prav zato ga imenujejo tudi preddverje Fužinskih planin.

Vogar - foto: Barbara Debeljak

Vogar – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Kriški podi

Čudovita narava s svojo nedostopnostjo in osupljivim videzom, ki jo nudijo Kriški podi, zbuja spoštovanje. Vse naokoli so po razbitem škrapljastem svetu posute valovito razjedene kamnine.

Kriški podi - foto: Barbara Debeljak

Kriški podi – foto: Barbara Debeljak

Pred osem do dvanajst tisoč leti je bila podoba Alp precej drugačna od današnje. Doline in pobočja so pokrivali ledeniki, le višji grebeni in vrhovi so štrleli iz ledenega oklepa. Ko se je podnebje postopoma otoplilo in se je ledena gmota zmanjševala so mogočne ledeniške vode narinile skalovje v obliki moren. Ob poti na Kriške pode nas na vseh pristopih na vsakem koraku v zanimivih skalnih pobočjih spremljajo sledovi poledenitve.

Kriški podi, Spodnje Kriško jezero - foto: Barbara Debeljak

Kriški podi, Spodnje Kriško jezero – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Kolesarski izlet Podutik-Podbrdo-Čezsoča

Padla je odločitev, da je skrajni čas za realizacijo daljše kolesarske ture iz domačega Podutika do prijateljev v Čezsoči. Razdalja cca 125 km.

Kolesarski izlet Podutik-Podbrdo-Čezsoča

Kolesarski izlet Podutik-Podbrdo-Čezsoča

Čezsoča je podolgovata vasica pod pogorjem Polovnik ob Soči z razpoznavnimi hišami znanimi po svojih kamnitih »štejngah«, ki je sestavljena iz  treh koncev: »gorenj, srednji in dolenj konc« ter od Bovca oddaljena približno tri kilometre. S cerkvijo, ki te brezsrčno vrže iz sladkega sna ob 7. uri zjutraj.

Preden se odpravite na daljši kolesarski izlet  morate imeti v nogah nekaj kolesarske osnove, vsaj kakšnih 500 km kolesarjenja po razgibanem terenu ter seveda tehnično brezhibno kolo s pripadajočo opremo v primeru nevšečnosti (tlačilka, pribor za krpanje zračnic).

Kolesarski izlet Čezsoča - oprema

Kolesarski izlet Čezsoča – oprema

Imeti tako dobre prijatelje, kot jih imava midva, ki ti vnaprej odpeljejo opremo za preoblačenje, te pogostijo s piknikom in prenočitvijo pa še šampanjec  odprejo ob tvojem prihodu, to je pa seveda luksuz.

Dan pred podvigom si pripravite opremo in za božjo voljo pustite TV, pivo in čips pri miru. Kakšen večer je TV lahko tudi ugasnjen. Ne bo se pokvaril in užaljen tudi ne bo, saj je vendar samo navadna stvar oz. predmet. Pojdite raje prej v posteljo in še enkrat v mislih preletite kolesarsko progo, ki jo želite prekolesariti.

Napovedoval se je relativno vroč dan z že skoraj obveznimi nevihtami v popoldanskem času.

Kolesarski izlet - vreme

Kolesarski izlet – vreme

Glede na vreme sva se torej odločila, da greva od doma čim prej. Ampak jaz pred šesto uro res nisem mogla vstati. Bila sem namreč na smrt utrujena od celotnega delovnega tedna. Moj se me je milostno usmilil in sem lahko še malo zadremala do pol sedmih. Preberi več

Naravni biseri Slovenije: dolina Koritnice

V jedru Julijskih Alp se v visokogorske grebene z vseh strani zajedajo doline. Dolina Koritnice se v obliki ledeniškega korita zajeda od veličastnega zatrepa pod pobočji Mangarta in Jalovca. Erozijsko korito, vrezano v apnenčasta tla, se zdi kot velikanska razpoka v zemeljski skorji. Na oblikovanost površja so vplivale razne tektonske sile in zunanji, med seboj prepleteni procesi. Navsezadnje spreminja površje tudi človek.

 

Dolina Koritnice - foto: Barbara Debeljak

Dolina Koritnice – foto: Barbara Debeljak

 

Cesta skozi dolino Koritnice je že v davnini služila povezavi med Koroško in Jadranskim morjem. Pod osojnimi previsnimi dolomitnimi stenami skrajnega zahodnega dela Loške stene je rečica izdolbla izjemna korita. Po stenah so nabodene zarjavele jeklene lestve, skozi skalovje pa so skopani številni predori.

Dolina Koritnice - foto: Barbara Debeljak

Dolina Koritnice – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Kokrsko sedlo

Iz Kamnika se pripeljemo do Doma v Kamniški Bistrici, po makadamu pa lahko nadaljujemo mimo Žagane peči do spodnje postaje tovorne žičnice, ki vodi na Kokrsko sedlo. Od konca doline pa se začenja strmo visokogorje. Obisk nam popestrijo zanimivosti, ki so jih tu pred davnimi časi pustili ledeniki. Gotovo je to delo več ledenih dob, zlasti pa zadnje poledenitve pred osem do deset tisoč leti, ko so si vode z južnega pobočja Grintovcev urezale novo strugo proti Savi.

Cojzova koča na Kokrskem sedlu - foto: Barbara Debeljak

Cojzova koča na Kokrskem sedlu – foto: Barbara Debeljak

Od spodnje postaje žičnice Kokrskega sedla (v Koncu) sledimo markacijam levo v gozd. Steza se sprva vije v gozdni senci, po dobri uri hoje pa se znajdemo na odprtem svetu v vpadnici Kokrskega sedla. Zadnjo strmino premagamo po gruščnatem svetu. Na sedlo stopimo na njegovem desnem, severnem robu in šele tu zagledamo kočo, do katere je le še nekaj korakov.

Pot na Kokrsko sedlo - foto: Barbara Debeljak

Pot na Kokrsko sedlo – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Ideja za nedeljski izlet: čez Predel do Rabeljskega jezera

Iz Bovca se zapeljemo proti mejnemu prehodu Predel, s katerega se spustimo na italijansko stran, do slikovitega gorskega Rabeljskega jezera.

Rabeljsko jezero - foto: Barbara Debeljak

Rabeljsko jezero – foto: Barbara Debeljak

Pred prelazom z mednarodnim mejnim prehodom, nas najprej pozdravi vasica Strmec na Predelu. Večinoma počitniške hišice so prislonjene ob breg in razvrščene ob cesti. Vasico so nemški vojaki leta 1943 zaradi partizanskega napada na nemško kolono požgali in ustrelili 16 domačinov.

Predel, Strmec - foto: Barbara Debeljak

Predel; Strmec – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Stol

Široka kopasta podoba Stola predstavlja nezgrešljivo ozadje gorenjske kotline.

Stol - foto: Barbara Debeljak

Stol – foto: Barbara Debeljak

Na Stol se lahko podamo od Doma na Pristavi na Javorniškem Rovtu,  z Zelenice ali z avstrijske strani od Celovške koče. Najbolj običajen in največkrat obiskan pa je dostop iz Žirovnice, mimo Valvasorjevega doma. Iz doline Završnice je speljana osem kilometrov dolga gozdna cesta, ki vodi do Valvasorjevega doma. Od doma nas markirana pot popelje vodoravno proti vzhodu na Žirovniško planino. Sledi strmo vzpenjanje po vedno bolj razglednih južnih pobočjih Stola. V zgornjem delu nas povede bolj desno in pripelje pred Prešernovo kočo. Od nje se v nekaj minutah vzpnemo na Mali Stol (2198 mnm), nato pa čez neizrazito sedlo še na Veliki Stol (2236 mnm).

Stol - foto: Barbara Debeljak

Stol – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

Naravni biseri Slovenije: Begunjščica

Begunjščica je polna skrivnosti in neskončnih možnosti raziskovanja in odkrivanja naravnih lepot in življenjski oblik. Dolg in ozek greben s  travnatimi južnimi pobočji in prepadnimi severnimi stenami. Razpotegnjena grebenska gora Begunjščica je obiskana vse leto. Poleg pohodnikov so pozimi in spomladi, ob ugodnih snežnih razmerah, njena melišča pripravljen teren za turno smuko. K precejšnjemu obisku pripomore priljubljeni Roblekov dom, ki stoji na razglednem pomolu na zahodnem delu Begunjščice, na nadmorski višini 1657 metrov. Planinska postojanka je poimenovana po lekarnarju Hugonu Robleku, pionirju planinstva v naših krajih. Dom je stalno odprt v razširjeni poletni sezoni, v drugih letnih časih pa ob koncih tedna.

Begunjščica - foto: Barbara Debeljak

Begunjščica – foto: Barbara Debeljak

Na Begunjščico so speljane poti z vseh strani. Poleg klasičnih pristopov na Begunjščico (z Zelenice, in Završnice in Drage) je še posebno zanimiv pristop z Ljubelja, skozi dva Bornova predora. Pokojni baron Born, razlaščeni lastnik velikanskih parcel na južni strani Karavank, si je pred drugo svetovno vojno, za potrebe svojega lovskega in gozdnega gospodarjenja, umislil osupljivo lepo pot po vzhodnih pobočjih Begunjščice. Iz Ljubelja vodi steza v južno smer in se nadaljuje skoraj vodoravno okoli skalovij in melišč, nad Šentansko dolino. Poteka skozi dve predorski cevi, kar je v lepem dnevu mogoče tudi brez svetilke. Pot nas vodi do Koče na Prevalu in nato po strmem pobočju na greben, ki je ves čas obdan z lepimi pogledi na gorenjsko ravnino. Eno izmed najbolj priljubljenih izhodišč je iz slikovite doline Drage nad Begunjami. Dobro uhojena in markirana steza nas vodi skozi gozd najprej do planine Planinca in planšarije Polške planine, ki stoji na višini 1180 metrov. Od planšarije pa naravnost navzgor v zahodna pobočja Begunjščice. Sprva še po gozdu, nato pa po odprtem svetu do Roblekovega doma. Do vrha nas čaka še razgleden vzpon po zmerno strmem zahodnem slemenu.

Begunjščica - foto: Barbara Debeljak

Begunjščica – foto: Barbara Debeljak

Preberi več

CLOSE
CLOSE

Turizem in statistika z očmi laika
Oceni tole stran