Tag: stres

Alternativna medicina

Dandanes vsi živimo v stalnem stresu, le redko najdemo čas za sproščanje in počitek. Vse to vodi v duševne stiske, tesnobnost in celo depresijo. Zato je dobro, da se naučimo prepoznavati stresno reakcijo in jo tudi obvladovati. Ljudje iz prazgodovine so se na nevarnost ravno tako odzivali s hitrejšim utripanjem srca, izgubili so občutek za lakoto, po trebuhu jih je črvičilo in še bi lahko naštevali. Na tak način se je njihovo telo pripravljalo na spopad ali na beg. Tudi mi doživljamo vse te reakcije, vendar s to razliko, da ne moremo  kar pobegniti niti oditi v boj. In dogaja se nam tudi, da določene odzive telesa na stres, kot je naprimer hitro bitje srca, pripišemo bolezni. In ravno avtogeni trening  se je pokazal za izredno učinkovitega v boju z motnjami, ki jih povzroča stres.

V boju proti stresu je zelo učinkovit avtogeni trening

V boju proti stresu je zelo učinkovit avtogeni trening

Ko govorimo o avtogenem treningu, mislimo na skupek lahkih mentalnih vaj, ki nam pomagajo, da se začnemo zavedati svojega telesa in nam prinesejo sprostitev. S temi vajami lahko izključimo stresni sistem, ki deluje na principu « spopadi se ali beži« in vključimo sistem, ki nam omogoča počitek in relaksacijo. V 20. stoletju je berlinski nevrolog dr. Johannes Shultz proučeval hipnozo in jogo in je na podlagi teh raziskav razvil metodo vaj, s katerimi bi lahko um vplival na telo. Te vaje so podobne vajam, ki so jih prakticirali jogiji, le, da so te prilagojene zahodnemu svetu. Svojo prvo knjigo o avtogenem treningu z naslovom  “Avtogenic therapy” je izdal leta 1932 in v njej je natančno opisal šest vaj, ki so še danes osnova za avtogeni trening. Danes avtogeni trening proučujejo predvsem na Japonskem in v Evropi.

Preberi več

Kako se s pomočjo imaginacije lahko borimo proti tesnobi?

Ljudje smo bili rojeni z izrednimi sposobnostmi naših možganov, ki so nam omogočile, da smo se od precej ranljive živali razvili v prevladujoče bitje na zemlji. Če gledamo na človeka kot na žival, nimamo veliko orodij za preživetje – ne tečemo dovolj hitro, nimamo krempljev ali velikih zob, ne plavamo in ne letimo. Brez razpoložljive tehnologije dokaj hitro lahko postanemo plen. Zato smo skozi evolucijo razvili in tako podedovali zmožnosti, ki so nam omogočile, da preživimo. Ena od najbolj razvitih zmožnosti je sposobnost domišljije, predstavljanja, ki jo mogoče najbolje, z vsemi različnimi pomeni, zaobsega tujka »imaginacija«. Le-ta je ena od ključnih umskih sposobnosti, ki najbolj razlikuje človeka od drugih oblik življenja na planetu. Z njeno pomočjo se spominjamo preteklosti ali pa si predstavljamo, kakšno bi lahko bilo naše življenje v prihodnosti; z njeno pomočjo načrtujemo in si izmišljamo nove stvari: skrb je ena od funkcij imaginacije.

Skrb je ponavljajoče se razmišljanje, ki se največkrat ukvarja s preteklostjo ali prihodnostjo. Gre za močno obremenjujoče mišljenje, ki je prav nasprotno od tega, da živimo osredotočeni na sedanji trenutek, na tukaj in zdaj – ta zmožnost predstavljanja lahko v skrajnih primerih neprestano ustvarja najhujše možne scenarije, lahko nas pripelje na rob norosti, zaradi ponavljajočih se predstav lahko zbolimo. A to ne pomeni, da je zaskrbljenost sama po sebi nujno slaba in da nima namena; prilagoditvena funkcija naših možganov namreč predvideva, da je v zunanjem okolju nekaj, kar nas ogroža in da z neprestanim premlevanjem in ustvarjanjem hipotetičnih scenarijev pridobimo prednost pred grožnjo.

In kakšna je sploh lahko prednost tega, da naš um ves čas premleva eno in isto težavo? Podobno je razpletanju klobčiča zavozlane volne – nekje razrešimo en vozel, drugje razpletemo drugega, in največkrat nam bo uspelo, da bomo vse skupaj, s trudom in potrpežljivostjo, uspešno razpletli in razrešili. V tem naj bi bil prvotni namen skrbi: uspešna razrešitev težave.
Žal se ta prilagoditvena funkcija možganov lahko hitro spremeni v premlevanje enih in istih stvari, torej postane ponavljajoča se navada, ki je sama sebi namen. Za to obstaja nekaj razlogov, eden od njih je ta, da ima skrb mogoče nekakšno prikrito funkcijo: stvari, o katerih nas najbolj skrbi, se namreč večinoma ne uresničijo. Neka drzna hipoteza celo trdi, da na nezavedni ravni možgani naredijo sklep, da se neka stvar ni zgodila prav zato, ker nas je o njej ves čas skrbelo, ker se je naš um ves čas ukvarjal z njo; sliši se smešno, ampak na nezavedni ravni mogoče drži.

Preberi več

Selitev; srečno pričakovanje ali neobvladljiv stres?

Imate kakšno izkušnjo s selitvijo? Že od malih nog živite v istem domačem kraju? Ali imate občutek, da se selite že celo življenje? Morda imate nemirno dušo in uživate v izzivih, ki jih selitev ponuja in neizbežno obljublja? Srčno čakate, da bo napočil trenutek selitve? Tiho pričakujete lastno osamosvojitev, da zapustite tako zelo poznano vas ali mesto in svoje domače? Ali pa se v domačem kraju počutite tako dobro, varne in sprejete, da ne bi odšli drugam za nobeno ceno?

Ste se prepoznali v kateri od zgoraj napisanih ugibanj?

Kljub temu, da so si zgornja ugibanja med seboj izredno kontradiktorna, sem sama (v zadnjih sedmih letih) občutila vsako izmed njih. Čutila do onemoglosti, izčrpanosti in bolečine. Pa tudi do blažene sreče, evforije, anksioznosti in ekstaze.

Zanimivo je, da so največje odločitve in dogodki v našem življenju najbolj srečni in stresni hkrati. Tako najbolj veseli dogodki (poroka, potovanje, selitev) hodijo z roko v roki z anksioznostjo. Kakšen paradoks, kajne?!

stres

Ampak to je povsem naravno, saj hote ali nehote vedno opiramo svoj pogled v prihodnost in se sprašujemo, kaj nam bo le-ta prinesla. Prihodnost ves čas ostaja neka uganka, je starka, ogrnjena v tančico skrivnosti, ki se nam konstantno oddaljuje ravno toliko, za kolikor se ji uspemo približati.

Preberi več

Migrenski glavobol in prehrana

O migreni, oziroma migrenskem glavobolu, je veliko napisanega, vendar še dandanes ni popolnoma jasno, kaj ga natančno sproži, saj je od človeka do človeka drugačen. Glavobol je zelo pogost med nami, najhujša oblika glavobola pa je ravno migrena. Eden od sprožilcev migrene je tudi določena vrsta hrane. In o tem bomo nekaj povedali v tem članku.

Naši predniki niso hodili k zdravniku zaradi glavobolov, oziroma jih praktično niso poznali. S sodobnim načinom življenja pa ta pojav občutno narašča. Neurejeno prehranjevanje, ki je tudi hkrati neprimerno, stres, premalo spanja, onesnaženo okolje, vse to vpliva na pojav migrene. Migrena se pogosteje pojavlja pri ženskah in sicer za okrog 60%, vzrok so verjetno hormonske spremembe, sploh pred menstruacijo.

Migrena- najpogostejša pri ženskah pred menstruacijo

Migrena- najpogostejša pri ženskah pred menstruacijo

 

Kako prepoznamo migreno?

Migrena se loči od navadnega glavobola po: izčrpanosti, slabosti z bruhanjem, motnjami vida, omotičnostjo, potenje, močna bledica, občutljivost na svetlobo in nezmožnost za delo. Najpogosteje se pojavljajo od petindvajsetega do okrog štiridesetega leta, po petdesetem večinoma izginejo, vendar pa lahko prizadenejo katerokoli starostno skupino.  Obstajalo naj bi več vrst migrenskih glavobolov, vendar gre tukaj verjetno bolj za izvor kot pa vrsto. Ločimo dve obliki migrene in sicer : migrena z avro in migrena brez avre( avra je skupek simptomov, ki se pojavijo pred nastopom migrene in se izražajo kot motne z vidom). Preberi več

Kako se spoprijateljiti s stresom?

stres

 

Ali živimo v stresni situaciji ali pa jo ustvarjamo sami?  Kaj je stres in  kaj ga povzroča? Stres je naša čustvena reakcija na določeno situacijo, na ljudi in na dogodke. V isti situaciji  reagiramo različno. Zakaj? Odvisno je  od tega, kako interpretiramo določene dogodke, izzive in ljudi . Dojemanje sebe in okolice  temelji na  naših  prepričanjih, moralnih vrednotah in  razumevanju sebe in okoliščin. Po eni strani so takšne ugotovitve dobra novica! Vlivajo nam upanje, da obstaja možnost zmanjševanja oziroma eliminacije stresa. Ko nam uspe nadzorovati svoja čustva in misli, se počutimo kot dirigenti svojega življenja, saj lahko sami uravnavamo nivo stresa, ki ga doživljamo.Torej prenehajmo biti  žrtve okoliščin!

Nemalokrat krivimo šolo, ljudi  in službo kot povzročitelje stresa v našem življenju. Nič ni nenavadnega, da smo sprejeli stres kot normalen faktor v našem vsakdanjem življenju. Preplavljeni smo  z novicami in informacijami o stresorjih, ki se pojavljajo v našem življenju. Ni čudno, da vsakodnevno prebiramo o temah, kako zmanjšati stres in kako se učinkovito boriti proti njemu.

V svojih raziskavah iz leta 1932,  je Walter Cannon dejal, da naše telo ob nepričakovani situaciji reagira s sproščanjem stresnega hormona imenovanega kortizol. Telo odgovarja na stresne situacije z namenom preživetja. Na primer, ko so se naši predniki  znašli pred medvedom,  so mu skušali ubežati. Takšno situacijo interpretira naš organizem in um kot šok ali grožnjo. Telo doseže stanje, ki ga imenujemo fight or flight stanje oziroma stanje boja ali bega. Stresni hormoni se sprostijo v našem telesu tudi dandanes v modernih časih, čeprav je naš življenjski slog popolnoma drugačen. Na srečo nismo tako pogosto izpostavljeni  podobnim nevarnim življenjskim situacijam. Sprostitev stresnih hormonov doživljamo, ko se nam zgodi nekaj nepričakovanega oziroma nekaj,  kar nam onemogoča dosego ciljev. Kadar smo dolgotrajno izpostavljeni stresu, se naše telo brani pred » nevarnostjo«,  kot ga interpretira naš um. Če je naše telo pod stresom več časa, lahko začnemo obolevati z najrazličnejšimi bolezni. Življenje pod stalnim stresom povzroča depresijo, raka, debelost in glavobole. Preberi več

Enajst načinov, kako se boriti proti stresu

Kratkotrajni stres je normalna reakcija našega telesa, da se odziva na neprijetne situacije in grožnje iz okolja. Izločanje stresnega hormona kortizola in živčnega prenašalca adrenalina je popolnoma običajno in neškodljivo, kadar ne traja dalj časa; kratkotrajni stres je pomemben za naše preživetje in prilagoditev našega telesa nevarnim situacijam, v katerih se znajdemo. Skoraj vsakdo od nas ima izkušnjo, ko se proti nam pri kolesarjenju ali na sprehodu v naravi požene razdražen, mogoče nevaren pes. V takšnih primerih nam izločanje stresnih hormonov pomaga, da ostanemo osredotočeni in pripravljeni na nevarnost, ki nam grozi. A težava nastane, kadar naše življenje postane takšno, kot bi bili ves čas izpostavljeni napadom jeznega, razdraženega psa. Povečane količine izločenega kortizola in adrenalina ob kroničnem stresu postanejo nevarne našemu telesu in močno ogrozijo imunski sistem.

Enajst načinov, kako se boriti proti stresu

A proti stresu se je mogoče boriti na različne načine. Spodaj je opisanih enajst možnosti, ki jih velja upoštevati, če kronični stres ni posledica globljih vzrokov, ki zahtevajo odločnejše in trajnejše rešitve ali celo pomoč strokovnjaka.

1. »Skrbite« samo o eni stvari naenkrat.

V neki raziskavi so znanstveniki spremljali 166 poročenih parov, ki so šest tednov pisali dnevnike, v katerih so beležili lastna stresna stanja. Raziskovalci so prišli do ugotovitve, da ženske pogosteje doživljajo stres zato, ker so zaskrbljene zaradi več stvari naenkrat. Moški so se pogosteje osredotočali samo na eno določeno težavo, medtem ko so ženske razpršile svojo skrb na več stvari, tudi na takšne, na katere niso imele nobenega vpliva.

Zato velja priporočilo, da se – če je le možno – osredotočimo samo na trenutno pomembna, stvarna vprašanja, in da iz svojega življenja izločimo skrbi zaradi namišljenih težav ali zaradi tistih, na katerih nimamo nobenega vpliva.

Ukvarjajmo se torej bolj s praktičnimi težavami, ki so rešljive v danem trenutku, in s tem bomo močno zmanjšali stresno obremenitev.

2. Za par minut na dan se osredotočite na svoje čute. Preberi več

Stres

Vedno več ljudi se sooča s stresom v vsakdanjem življenju, prav tako tudi s stresom na delovnem mestu, katerega je vedno več.

Stres je čustvovanje, ki je povezano z neugodnimi telesnimi simptomi. Pomembno je, da stres prepoznamo in ga poskušamo odpraviti, saj dolgotrajen stres škodi našemu zdravju in pušča negativne posledice. Naše vedenje in čustva se pod vplivom stresa spremenijo. Ko smo pod stresom čutimo notranjo napetost in pomembno je, da znamo poskrbeti za sprostitev in odreagirati še pravi čas, preden stres preide v kroničnega in so posledice hujše.

Stres

Vsak posameznik drugače vpliva na situacijo. Za nekoga je lahko določen dogodek stresen, za drugega pa čisto normalen. Stres ni le neko dogajanje, ampak kako posameznik odreagira na to dogajanje.

Določen dogodek deluje na nas stresno samo, če je prepoznan kot nezaželen, škodljiv oziroma nevaren. Če neko situacijo ocenimo kot pozitivno ima za posledico pozitivna čustva, če pa za negativno ima pa negativna čustva in posledično nam škodljiv stres.

Poznamo tudi dober stres, ki na nas vpliva pozitivno, a ta je kratkotrajen, ne traja dolgoročno. Vpliva lahko pozitivno, da neko nalogo opravimo boljše kot bi jo sicer. Pozitivne strani dobrega stresa so: občutki sreče, visoka motivacija, pozitivnost, občutek samozavesti, družabnost.

Simptomi stresa

Poznamo več znakov stresa. Vsak človek odreagira drugače, tako da se znaki stresa razlikujejo od posameznika do posameznika. Simptomi so lahko čustveni, fizični, vedenjski. Med fizične simptome prištevamo: visok krvni tlak, povišan utrip, visok holesterol, nespečnost, bolečine, glavoboli, sladkorna bolezen, težave s ščitnico, vzdražljivost, depresivnost, bolečine v prsih, vrtoglavica, pomanjkanja apetita, prenajedanje, težave v spolnosti, neredne menstruacije, mozolji, tumorji, astme, alergije, kronična utrujenost. Preberi več

Postanimo gospodar svojega stresa!

Besedo stres slišimo na vsakem koraku, saj ga vsi doživljamo vse pogosteje na lastni koži. Iz lastnih izkušenj vemo, da težave in napetosti, s katerimi se srečujemo, neugodno vplivajo na naše počutje. Smo brezvoljni, utrujeni, hitro se razjezimo, smo nerazumevajoči, nepotrpežljivi. Trpijo naši odnosi in predvsem mi sami. Dolgotrajnejša izpostavljenost stresu ima dolgoročne posledice, saj negativno vpliva na naše zdravje.

Stres

Kaj je pravzaprav stres? Je odziv našega organizma na določeno nevarno situacijo. Dejavniki odziva so lahko zunanji ( napad, ropot, pok, nesreča) ali notranji ( strah, žalost, jeza, nerazumevanje). Naš organizem se vedno odzove na način, ki telo v hipu spravi v stanje hitrega in učinkovitega ukrepanja. To reakcijo imenujemo tudi reakcija » boj ali beg« , ki v organizmu steče vedno, kadar ta oceni dogajanje za ogrožajoče ali obremenjujoče.

Danes je tempo življenja takšen, da se prepogosto sproža simpatik, saj smo pogosto izpostavljeni stresnim situacijam. To je vzrok porušenega ravnovesja med aktivnostjo in počitkom. Saj pride do stresnega odziva, mobilizira se energija, ni pa fizične dejavnosti, s katero naj bi se ta stresna energija sprostila. Posledice tega so številne težave in bolezni.

Simptomi stresa

Delimo jih lahko na tri področja:

  • vedenjski
  • čustveni
  • telesni

Pod vedenjske simptome stresa razumemo kričanje, jok, grizenje nohtov, preklinjanje, zvečano kajenje, pretirano uživanje alkohola, uživanje pomirjeval, nedokončane naloge, pomanjkanje samospoštovanja.
Med čustvene simptome  stresa pogosto prištevamo pozabljivost, napetost, depresivnost, pomanjkanje odločnosti, žalost, strah, zaskrbljenost, razdražljivost, neučakanost, živčnost, vznemirjenost, slabo koncentracijo.
Telesni simptomi  stresa so pogosto visok krvni pritisk, glavobol, želodčne in prebavne težave, alergije, kožne bolezni, tresenje, utrujenost, motnje spanja, padec imunskega sistema,  vrtoglavica.

Preberi več

CLOSE
CLOSE

Alternativna medicina
1 (20%) 1 vote