Tag: življenje

Naravni biser Hrvaške: otok Vir

Otok Vir očara vsakogar, od družin z majhnimi otoki do tistih, ki so videli že ves svet. Obala otoka Vir je brez dvoma eno izmed najprivlačnejših hrvaških zatočišč, ne glede na to, ali jo obiščete zaradi idiličnih plaž, sonca, morja, jadranja, pokrajine, živahnih lokalov ali morske hrane, ki je redkokje tako sveža.

Otok Vir

Otok Vir

Majhen otok Vir spada med srednje dalmatinsko otočje v severnem delu zadrske otoške skupine. S celino je povezan z mostom, ki je zgrajen na enajstih stebrih nad tremi metri globokim in tristo metrom širokim prelivom Privački gaz. Najlažja pot iz Ljubljane(3,5h – 4h): po avtocesti proti Zadru, izvoz Nin-Privlaka.

Most na otok Vir

Most na otok Vir

Platon je za potopljeno Atlantido rekel, da je srečen otok obsijan s soncem, od koder prihajajo posebne dišave. Tako jo je želel opisati. Kdor je samo enkrat videl naravo, ki jo ponuja otok Vir, lahko sebi dočara lepote Atlantide. Jadran je največji in najlepši zaliv Sredozemskega morja. Že stari grški geografi so ga poimenovali Jadransko morje, po etrurskem mestu Adri na zahodni, apeninski obali. Rimljani pa co ga celo poimenovali »Mare Adriaticum«.

Otok Vir

Otok Vir

 

Otok Vir

Otok Vir

Preberi več

Knjige medosebnih odnosov

Knjige, ki vam jih bom predstavila danes, govorijo o medosebnih odnosih, tako da vam želim obilo užitka ob prebiranju njihovih vsebin.

Janja Vidmar: Brez

Ta zgodba govori o medosebnem odnosu med mladostnikoma. Simon je srednješolec, ki je noro zaljubljen v Lejlo. Ona ima fanta, vendar s Simonom rada pohajkuje naokoli in skupaj z njim kakšnega pokadi, kar veliko pove o njunem medosebnem odnosu. V njem se skriva tudi njegova temnejša plat, saj se s prijateljem Mrkijem zapleteta v nevarne posle s Tajsonom. Za njega preprodajata cenene tehnološke igračke, vendar ker jima to ni dovolj, tudi na svojo roko kaj ukradeta in prodata naprej; to priča o napetem medosebnem odnosu s prijateljem. Mama in očim vesta za njegove stranpoti, vendar se ne meni zanju, ker je prepričan, da mu bo pomagal oče, ko se vrne iz zapora. Problem nastane, ko Tajsonu do roka ne predata denar, zato ta grozi Mrkiju, ki izda njegov in Lejlin naslov. Simon je zdaj res v težavah: kje naj dobi denar in kako naj zaščiti dekle svojih sanj. V paniki oropa staro ženico, ki je malo prej na banki dvignila svoj penzion. Za trenutek misli, da se je rešil iz težav, a ko izve, koga je oropal, se mu ves svet sesuje pred očmi. Knjiga res veliko govori o vseh vrstah medosebnih odnosov Simona z drugimi. Kako se napeta pripoved konča in na koga se Simon v kritičnem trenutku svojega življenja lahko zanese, izveste v mladinskem romanu Brez.

Janja Vidmar je znana kot avtorica mladinske realistične proze. Drama Brez je zmagala na natečaju Zlata paličica 2010, toda pisateljica se je odločila, da dramo napiše še v obliki proze, tako da sta v knjigi objavljeni obe. Pisateljica na zelo pronicljiv način opisuje medosebne odnose.

file1701347712205[1] Preberi več

Gibanje: v ritmu življenja

Dandanes vse prevečkrat lahko opazimo sebe ali druge ljudi, kako za svoje dobro počutje posegamo po hitrih rešitvah, ki naj bi nam prinesle dober izgled in dobro telesno počutje, brez da bi za to potrebovali migniti s prsti. Tako težko nam je narediti nekaj dobrega zase in za svoje telo.

Do vrha

Najraje bi sedeli pred televizijo ali pa opravljali svoje vsakdanje obveznosti, ki jih imamo na pretek in jih nikoli ne zmanjka, ter med tem časom z raznimi pripomočki hujšali in zategovali svoje mišice, brez da bi jih sami zavestno napeli. Če si zavestno ogledamo svoje početje, nas včasih lahko sam nesmisel takšnega načina življenja, pripelje do globokih uvidov o nas samih in o spoznanju kaj si resnično počnemo. Ves čas se kaznujemo in si zaradi občutka manjvrednosti prestavljamo svoje lastne obljube v prihodnost neskončnosti. In ko zadanih ciljev ne dosežemo, oziroma jih opustimo, se nad nas zgrne še občutek krivde. Preberi več

Permakultura – modna muha ali način življenja?

Semena so kot sanje, nekatera vzklijejo in se razvijejo v rastlino, nekatera ne. Vedno si želimo sanjati in vedno želimo imeti seme.

permakultura je vzajemna pomoč

permakultura je vzajemna pomoč

Permakultura ni nekaj novega. Začetki segajo v sedemdeseta leta, ko sta se Avstralca Bill Mollison in David Holmgren poigrala z besedno zvezo agrikultura in permanentna kultura ter prišla do zaključka, da beseda permakultura na najlepši način opiše združitev človeka, načrtovanja in narave v edinstveno celoto. Ta celota pa za človeka predstavlja čudovit sistem vzajemnega delovanja, ki mu omogoča produktivno in trajnostno prihodnost. Permakultura človeštvu prinaša praktične in enostavne rešitve problemov, s katerimi se sooča zadnja desetletja.

človek in narava sta eno, to je permakultura

človek in narava sta eno, to je permakultura

Zavestno oblikovanje soustvarjalnega razvoja kmetijskih ekosistemov z gospodarstvom in socialo, nam ponuja enkratno priložnost, da začnemo delovati sebi v prid. Načrtovanje in usklajeno vključevanje ljudi v pokrajino, kjer bodo sami upravljali s hrano, energijo ter drugimi materialnimi in nematerialnimi potrebami. Permakultura pa se lahko uporablja le tam, kjer sta človek in narava eno. Preberi več

Človek – moralna žival 1. del

Koliko smo si ljudje in živali med seboj podobni? Je razlika med nami resnično res ta, da imamo ljudje razum in govor ali je stvar globlja?

Poglejmo najprej biblijski vidik. Bog je ustvaril nebo in zemljo, sonce in zvezde, svetlobo in temo, rastline in živali, moža in ženo. V prvi Mojzesovi knjigi, v poglavju, ki govori o stvarjenju, najdemo tudi zametke odnosa med ljudmi in živalmi, med ljudmi in rastlinami. Človek je od Boga dobil nalogo, da živali poimenuje, da gospodari z zemljo in jo obdeluje. Z živalmi mora sodelovati, jih hraniti, z njimi lepo ravnati in jih po potrebi uporabiti za delovno silo. Ne sme pa jih izkoriščati, trpinčiti in  mučiti. Človek je tako postavljen nad živalstvo in rastlinstvo. Ker ima razum in govor, je gospodar. Poudarjeno pa je, da je človek vse to od Boga dobil v oskrbo, da zemlja in živali niso njegova lastnina, pač pa mu v zameno, da zanje skrbi, dajejo dobrine. Na koliko možnih načinov smo to prekršili?

Kaj pa čisto fizični, psihološki in duhovni vidik človeka in živali? Po definiciji je človek sestavljen iz telesa, duše in duha. Telo je naša forma, naš fizični del, ki je v stiku s svetom. Duša je nekaj, kar nas zaznamuje kot posameznika, osebo, določa našo edinstvenost, je stvar psihologije. Duh pa je naša povezava s transcendentnim – Bogom, bogovi, vesoljem… Določa našo etično in moralno življenje. Kaj pa žival? Definitivno ima telo. Kaj pa dušo in duh? Za duh je večina prepričana, da ga nima. Nima neke povezave s transcendentnim, z neko višjo silo. Ljudje si radi mislimo, da smo to zanje mi. Glede duše pa so polemike, nasprotja in dileme že odkar pomnimo. V grobem lahko glede na prepričanje o tem ali ima žival dušo ali ne, ločimo dve skupni ljudi: tiste, ki trdijo, da živali imajo dušo in tiste, ki trdijo, da je nimajo. Kaj mislite vi? Žival je lahko naš prijatelj, z nami sočustvuje, nam je zvesta…pa ima dušo? Ima razum? Na to temo omenimo nekatere raziskave, s katerimi se ukvarja Laurie Santos, profesorica psihologije in kognitivne znanosti na ameriški univerzi Yale.

Profesorica Santos je v starih zapisih našla sodni zapisnik iz 17. stoletja, ki govori o primeru bestialnosti oz. zverinstva. Kot krivci, ki so zagrešili strašno dejanje proti človeštvu in Bogu, so bili našteti: gospod Potter, krava, dva telici, tri ovce in dve svinji. Ne samo da so bili na sojenju. Obsojeni so bili na javno usmrtitev. Torej so žival smatrali kot bitje, odgovorno za svoja dejanja, ki mora nositi posledice. Bolj pogosto, pa so za njihova dejanja krivili demonsko obsedenost ali kaj podobnega. To tristo let nazaj ni bilo nič nenavadnega. Namreč to, da so za zločine sodili živalim in jih tudi javno usmrčevali. Sliši se kruto, vendar nam daje v vednost, da se živali smatrajo kot bitja z dušo. Preberi več

Skrivnosti iz motivacijske bukle: Male radosti

Srečno in zadovoljno življenje se gradi iz majhnih koščkov. Ena mala radost naenkrat. Ta trenutek je ravno pravšnji, da dodaš eno v mozaik svojega življenja.

Tudi takrat, ko se ti na pot postavi velika ovira in te pahne v obup, lahko najdeš malo stvar, ki te spravi v dobro voljo. Samo ena mala radost lahko postane velika in pomembna sprememba.

V življenju je veliko dobrote in prav je, da se tega zavedaš prav vsak dan. In prav vsak dan in prav vsak trenutek, si vsak zasluži eno malo radost.

In kje se lahko najdeš te male radosti?

Male radosti

V svoj natrpan urnik vključi nekaj minut, ki jih boš imel samo zase. Nenehno hitenje je postalo stalnica v našem vsakdanjem življenju. In res se ne spomnim, da bi poznala koga, ki se je konec dneva pohvalil, da je ves dan užival, ko je brezglavo hitel naokrog. Časa ne moreš kupiti v nobenem nakupovalnem centru, lahko pa si to malo radost podariš in uživaš v njej.

Bodi prisoten. Ta trenutek. Pogosto že zjutraj, še preden vstanemo, razmišljamo o stvareh in opravkih, ki nas čakajo popoldan. Biti prisoten pa pomeni, da se moramo že zjutraj zavedati prav posebne male radosti, ki se nam vse prevečkrat zdi razumljiva sama po sebi. Prespali smo mirno noč. Spočili smo se in pripravljeni smo na nov dan. Pripravljeni, da si podarimo še kakšno malo radost.

Bodi pozoren na malenkosti. Te štejejo. Poslušaj kako žvrgolijo ptice, gluhi so prikrajšani za te prelepe melodije. Zazri se v oblačno nebo in bodi hvaležen za dež, ponekod ga čakajo več let. Z užitkom pojej zajtrk, saj si ga dandanes vsak žal ne more več privoščiti. Poljubi partnerja in otroke in spomni se na vse tiste pare, ki jih ne morejo imeti. Z nasmehom pojdi v službo, tudi ta je na žalost postala privilegij.

Piši dnevnik ali si omisli škatlo, v katero boš vsak dan položil listek, na katerega boš skozi ves dan zapisoval male radosti, ki si jih doživel. In takrat, ko boš potreboval spodbudne besede zase ali za najbližje, boš tam našel pravi zaklad malih radosti. Preberi več

Skrivnosti iz motivacijske bukle: Glej naprej!

Včasih mencamo na mestu in se le stežka pripravimo, da stopimo korak naprej. Ja, zanimivo je in na nek način poučno vedeti in videti, kako se dogodki v življenju zapletajo. Dobra novica za vse nas pa je, da ne glede na to, koliko časa smo in še bomo porabili za potovanje v napačno smer, imamo prav vsi možnost, da se kadarkoli odločimo in se obrnemo v nasprotno smer.

Najbolj pomembna je tvoja odločitev, da greš, kljub vsem preprekam, vedno naprej. Naprej, v pravo smer! Odloči se že danes in si obljubi, da nikdar NE boš…

cancel

1.      Hodil po poti, ki ti jo bodo izbrali drugi

Včasih bi radi ustregli željam staršev, partnerjev, učiteljev ali celo otrok in zato izberemo tisto pot, ki ustreza njim, čeprav nam naš notranji navigacijski sistem pravi drugače. In potem se nekega dne zavemo, da smo popolnoma izgubljeni. Tudi če bi si želeli, je življenje prekratko, da bi zadovoljili vse okrog nas. Ker je življenje samo eno in samo tvoje, najprej poskrbi zase. Poslušaj svoj notranji glas in pojdi naprej v tisto smer, ki si jo sam izbral.

Preberi več

Zakaj?

Vsi starši se spomnimo, da je okrog otrokovega tretjega leta najbolj pogosto uporabljena besedica zakaj. Zakaj? Takrat namreč otroci dosežejo tisto stopnjo umskega razvoja, ko bi radi dojeli in razumeli odnose med določenimi stvarmi in pojavi. Začnejo zaznavati prve miselne problemske situacije in jih želijo karseda enostavno razvozlati in si sami odgovoriti na ta presneti zakaj.

Zakaj se gosenica spremeni v metulja?

zakaj gosenica ne leti

Ko človek odrašča, pa se uporaba besede zakaj zmanjša. Zakaj? Informacije nas največkrat dosežejo prej kot si želimo. In priznajte, toliko jih je, da ne vemo več, kaj bi z njimi. Na poti domov, ko sem že spet čakala v koloni na avtocesti, so se moji »zakaji« enostavno zlili čez rob.

Kar naenkrat jih je bilo preveč…

Preberi več

Naravni biser Hrvaške: otok Vir
Oceni tole stran