Tekaška proga Podutik – Toško Čelo – Katarina: trening proga za Tek trojk



Po treningu za polmaraton nadaljujem s treningom za Tek trojk, daljšo razdaljo. Trojko Veseličke bomo sestavljale jaz in moji hčeri. Nina in Urška. Navdušena sem. Praktično se mi bodo izpolnile sanje.

Tek trojk - Nina in Urška na LM

Tek trojk – članici trojke Veseličke nekoč

Še ne tako dolgo nazaj sta bili moji in moževi najzvestejši navijačici. Nikoli ne bom pozabila dne, ko sta nama povedali kako ponosni sta na naju. Ker tečeva.  Takrat sem se te izjemne tekme Teka trojk udeleževala z možem. Včasih sem sanjarila, kako lepo bi bilo čez nekaj let to razdaljo odteči tudi z Nino in Urško, ki sta sicer pridno trenirali atletiko, se udeleževali tekaških prireditev in pohajkovali z nama po hribih.

Tek trojk - OŠ

Tek trojk – OŠ

Ampak takrat je bilo še toliko če-jev. Ali bosta sploh hoteli teči? Ali bom jaz še tekla? Ali bosta hoteli teči z menoj? Bomo zdrave, da bomo lahko tekle? Ali sploh še bo Tek trojk? To takrat ni bilo tako neumno vprašanje saj je bil vsesplošen trend spreminjati zgodovino in brisati preteklost.

A na srečo  se je vse dobro izšlo. Do sedaj. Od tu naprej moramo samo še pridno trenirati in paziti, da se nam ne prikrade kakšna poškodba. Ne bi bila rada ponovno med navijači. Čeprav sem tudi to rada.

Odločila sem se, da preverim stari teren in odtečem spet po dolgem času tisto lepo pot med Toškim Čelom in Katarino. Če bo zadeva v redu, bo šla celotna trojka Veseličke skupaj. Da pa bo dolžina treninga vsaj blizu 20 km bom startala kar od doma.Tako imamo novo tekaško progo, ki združujejo Podutik, Toško Čelo in Sv.Katarino. Ravno prav vzpona, teren precej identičen terenu čez Orle na  Golovec, torej najzahtevnejšemu delu poti Teka trojk.

Spominjam se, da je bila včasih tekaška proga od Toškega Čela do Sv. Katarine razmeroma samotna. V tem času je namreč PST prepolna tekačev, kar mi ne odgovarja. Ne tečem rada v gužvi, razen, če je to tekma in še posebno, če je to ravno Tek trojk .  Tek trojk je namreč tekma posebne vrste. Tekma povezanosti in tovarištva.

Superge na noge,  šilt na glavo, vklopim Garminčka in pot pod noge. Tečem iz Podutika mimo Kačjega loga v strmi klanec do prevala kjer zavijem desno proti  kurirčku in na Toško Čelo. Na največji strmini prehitim dva kolesarja, ki sopihata v hrib. Vem, kako se počutita, ker sem tudi sama velikokrat na kolesu in v podobnem položaju. Vendar, to je boj za preživetje. Če se ustavim ali zmanjšam hitrost oziroma padem iz svojega ritma, tvegam nadaljevanje. Malce mi je neprijetno, saj kjer koli sem, na kolesu ali v supergah, mi ni všeč, da me nekdo prehiti, ko se trudim na vso moč.  Na ravnini me oba hitro pustita za seboj jaz pa enakomerno tečem naprej mimo kurirčka, ko se začne naslednji precej dolg in strm klanec. Meni osebno je ta klanec hujši na kolesu kot peš zato se ga lotim previdno in s strahospoštovanjem.

Podutik-Toško čelo-Sv. Katarina - za Tek trojk

Podutik-Toško čelo-Sv. Katarina – za Tek trojk

Pogled, ki se mi ponuja naokoli ni nič kaj obetaven. Vidim le svoje superge, pokonci postavljen asfalt vse do robu šilta. In diham kot meh. Ko se prebijem čez najhujše malo lažje zadiham in se razgledam naokoli. Še vedno leži ogromno podrtih dreves, ampak pohodniki so po gozdu deloma že naredili svoje stezice. Kmalu pritečem na Toško Čelo, kjer se mi na 535 metrih nadmorske višine ponudi čudovit pogled na Podutik in Ljubljano. Pred menoj je najlepši del tekaške proge od Toškega Čela do Katarine oz. Topola.  Odcep desno vodi do Lovske koče Toško čelo. Pomislim, da bi šla mogoče popiti malo vode, saj je nisem vzela s seboj. A si premislim. V primeru sile se lahko ustavim kjerkoli na Katarini, saj je kar nekaj gostišč. Tečem naprej. Makedam, gozd, mir. Vendar je za razliko izpred desetih let sedaj tu ogromno kolesarjev na katere moram biti pozorna, da ne bi prišlo do trka.



Tudi okolica se je z letošnjo zimo zelo spremenila.  Razmišljam, da poleti sploh ne bo več sence, ker je podrtih toliko dreves. Pritečem do table Pozdravljeni na Katarini in nadaljujem levo čez naselje Topol. Pred koncem naselja grem desno proti cerkvici Sv. Katarina. Ta del je precej strm, neprijazen, ker je asfalt pa tudi utrujena sem že, pa še brez vode, kar je velika neumnost.  Tečem mimo kolesarskega barčka, kjer smo se poleti nekajkrat ustavili s kolesom.  Na pivo. Pa so imeli samo tistega, ki spominja na…. no, Union in Laško, pač.

Profil proge Podutik-Toško čelo-Sv.Katarina za Tek trojk

Profil proge Podutik-Toško čelo-Sv.Katarina za Tek trojk

Klanec je kar dolg in strm, počutim se, kot da že tečem Tek trojk.  Danes pa bom imela kar visok srčni utrip, razmišljam.  Spomnim se nasvetov tekaškega trenerja Urbana Praprotnika. Z njegovimi Urbanimi tekači sem namreč tekla pred leti, čisto na začetku. Kratki koraki, rahlo se nagni naprej, dihaj. V tistem času sem svojo tekaško tehniko konkretno popravila.

Tečem naprej in razmišljam, kakšna sreča, da ni prevroče. Pri cerkvi Sv. Katarine Aleksandrijske iz 17. stoletja se pretegnem, uživam v razgledu na 738 m nadmorske višine. Čaka me še vrnitev, zaradi pozne ure moram kar pohiteti.

Sv. Katarina - trasa za Tek trojk

Sv. Katarina – trasa za Tek trojk

Tek navzdol je sicer hitrejši, vendar moraš biti zelo pozoren, kam in kako stopaš.

Tek trojk vsebuje precej spustov. Najzahtevnejši je tisti od Observatorija na Golovcu navzdol po kockah v Prule.  Z nogami in telesom ne smeš preveč zavirati. Skušam spustiti do neke varne hitrosti. Na nekaterih delih mi gre odlično in počutim se kot dobro utečena mašinca.

Rahlo se že mrači, vendar me ni strah, tako kot pred leti. Takrat se mi je vedno dozdevalo, da bo izza kakšnega drevesa prilomastil medved, kar je mojega sotekača zelo zabavalo. Sedaj so drevesa tako razredčena, da se tudi vidi bolje. Nikamor se ne bi mogel več skriti, da bi me strašil.

 Končno sem spet na makedamu in ponovno srečam kar nekaj kolesarjev.  Gonijo kot zastavo, vsem se mudi domov, da se pred nočjo umaknejo iz cest. Vsaj večina, predvidevam.  Toško Čelo in še spust po asfaltu proti Podutiku. Pred Kačjim logom se odločim, da bom naredila ovinek čez Dolnice in Glince in tako prihranila svojim nogam neprijeten klanec navzdol ter malce podaljšala razdaljo. Pred hišo imam za seboj skoraj točno 20 km treninga. Dobri dve tretjini Teka trojk.

Sem utrujena ampak sem bila že bolj. Zavedam  se, da me za Tek trojk čaka  še veliko dela. Ampak o tem naslednjič. Tek trojk je namreč ekipno delo. Veseličke gremo skupaj.

Preberite tudi:

  1. http://www.preberite.si/tek-v-dezju-in-mrazu/
  2. http://www.preberite.si/tek-in-zled-ali-kako-izbrati-tekasko-traso-in-se-ob-tem-pravilno-drzati/
  3. http://www.preberite.si/zacetek-teka-in-motivacija/
  4. http://www.preberite.si/tek-zenske-moski-in-8-marec-dan-zena/
  5. http://www.preberite.si/tekaske-proge-in-tek-ponoci/
  6. http://www.preberite.si/razgibane-tekaske-proge/



One comment on “Tekaška proga Podutik – Toško Čelo – Katarina: trening proga za Tek trojk

  1. irena salmič pravi:

    dobre fotke

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Tekaška proga Podutik – Toško Čelo – Katarina: trening proga za Tek trojk
Oceni tole stran