Telo mi je povedalo, da sem se izgubila v lastni utrujenosti

Tisti noč sem se zbudila z močno bolečino v želodcu in vsa prezebla. Sredi aprila sem bila pokrita z dvema zimskima odejama, moje telo se je treslo, noge pa sem imela tako mrzle, kot bi jih ravno namakala v kadi z ledom. Res ni bilo prijetno, bolelo je in peklo, zaspati pa tudi nisem mogla več nazaj. Zvijala sem se od bolečine, vedela pa sem, da vzrok ni fizične narave, saj sem v zadnjem času res intenzivno v stiku sama s seboj, zato sem tokrat lahko le zaprla oči in prosila za namig. Prosila sem svoje telo naj mi pove, kaj se dogaja. Ni bilo potrebno dolgo, ko sem dobila informacijo, naj posežem po drobni modri knjižici, v kateri so opisane fizične težave in njihova povezava z našim podzavestnim svetom. Sredi noči sem se poglobila v iskanje vzrokov mojega stanja in vedno znova ostala presenečena nad dejstvom, kako resnično je vse skupaj.

 

Povezala sem bolečino in svoje delovanje oz. vzorce, ki so mi jo povzročili. Toliko lekcij sem že osvojila, tako jasna mi je teorija, a hkrati sem na telesu začutila tako močno nasprotje. Teorije preprosto še nisem v celoti zaživela.



Težave s trebuhom oz. želodcem pomenijo negotovost in strah pred spremembami, kar sem v tistem trenutku doživljala tudi sama, saj sem bila pred velikimi odločitvami, ki so in na nek način še vplivajo na moje nadaljnje delovanje. Težave v spodnjih delih nog pomenijo strah pred prihodnostjo, ki je bil seveda povezan z zgoraj napisanim. Močno tresenje zaradi mraza, pa je nakazovalo preutrujenost.
Ko sem sama sebi določila diagnozo, ki se mi je zdela povsem mogoča, sem se lotila pisanja, s pomočjo katerega sem ozaveščala napake, ki sem jih v teoriji dobro poznala, v praksi pa sem jih še vedno izvajala. Če povzamem bi lahko rekla, da me je bilo tako zelo strah prihodnosti in pomembnih odločitev, da sem se dejansko zares izgubila v lastni utrujenosti. Zaradi napornega tempa dela, v zadnjih mesecih in tudi zaradi utrujenosti od skrbi v tistih dneh, sem podlegla, kar pa mi je telo zelo jasno, hitro in tudi intenzivno pokazalo. Seveda z namenom, da ukrepam. Svojo nočno terapijo sem zaključila z obljubo sami sebi, da delujem v smeri spremembe. Obljuba je bila za tisto noč očitno dovolj, saj je bolečina zelo hitro popustila in lahko sem zaspala naprej.

Seveda pa sem se naslednji dan res lotila dela, najprej intenzivne meditacije. Večino časa me je tako zeblo kot prejšnji večer, zato je bilo stanje še toliko bolj resnično. Še toliko bolj sem se zavedla, da moram svojemu telesu spet posvetiti več pozornosti in da je bilo to le opozorilo blažje oblike in da mi ni potrebno čakati na resnejše znake. Tako sem si še isti dan privoščila sprostilno kopel in zvečer šla zgodaj spat. Od takrat naprej veliko bolje pred spanjem poskrbim za svoje telo in tudi kožo. Ker čez dan nimam časa za počitek poskrbim, da grem v posteljo dovolj zgodaj, da se telo ponoči resnično spočije. Predvsem, pa sem kljub pomanjkanju časa, spet več pozornosti namenila meditaciji in spuščanju skrbi, ki mi omogočata mirnost v notranjosti. Ker sem ukrepala hitro in se zavedala, da je pravzaprav vse samo izkušnja in da naša duša želi izkušati različne stvari, sem tudi zelo hitro opazila spremembo na bolje.
Zato, dragi moji bralci, prosim vas, ne čakajte na resno bolezen in poskrbite zase že takrat, ko dobite blago opozorilo. Poiščite vzrok fizičnega stanja in ga poskušajte odpraviti dovolj zgodaj. Naj še enkrat poudarim, naše fizično počutje je popoln odraz naše notranjosti, ki kaže skladnost in povezanost s samim seboj. Kadar je mirna naša notranjost, je mirno tudi naše fizično zdravje.

2 comments on “Telo mi je povedalo, da sem se izgubila v lastni utrujenosti

  1. Alojz Rodič pravi:

    Del življenja, ki je posuto s kontrasti ☺

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

CLOSE
CLOSE

Telo mi je povedalo, da sem se izgubila v lastni utrujenosti
5 (100%) 1 vote