Zakaj so odnosi dandanes vse slabši?

Dandanes je tako, da je le malo zvez uspešnih in veliko ljudi je samskih. Kar je zaskrbljujoče. Človek ni ustvarjen, da bil sam. Potrebuje ljubezen, nežnost, itd. To dobi ravno v harmoničnih odnosih. Odnosih, ki nam niso vedno prirojeni, ampak si jih moramo zgraditi sami. V življenju je veliko preizkušenj. Ob vsem tem človek potrebuje stabilen dom – stabilne dobre odnose.

prepiranje

Eden od razlogov, med najpomembnejšimi,  za slabe odnose je predvsem slaba komunikacija. Ljudje med seboj ne znamo dobro komunicirati. To se je v mojem življenju odražalo že v zgodnjem otroštvu, saj se je odslikavalo to ravno pri odnosu med straši. Veliko je bilo prepirov in velikokrat sem prišla do tega, da je bil problem že začetek pogovora. Prehitro stvari zaključimo, posplošimo in sklepamo.

Pri odnosu na katerem želiš delat, je potrebna dobra komunikacija, sporazumevanje. Kaj točno mislim? Premalo je vprašanj, kot npr. Te prav razumem? Kaj točno si mislil(a) s tem, kar si povedal(a)? Kaj mi želiš povedati? Kaj ti leži na duši? Kratka vprašanja, ki delajo čudeže. Ob vsem tem je potrebna potrpežljivost in ob enem  vztrajnost. Če se prej niste s partnerjem dobro in učinkovito pogovarjali in se je velikokrat končalo s prepirom, se ne da spremeniti to iz danes na jutri. Zato je potreben čas in kot sem že prej omenila, potrpežljivost.



Ko enkrat postavimo taka vprašanja je pomembno, da znamo partnerja tudi poslušati. Takrat si za partnerja vzamemo čas in mu prisluhnemo. Spodbudimo ga, naj nam pove čim več. Pokažimo mu, da nam je mar za njegovo mnenje in želje. Čim bolj se pogovarjajte in se spoznavajte. Sama mislim, da vam zna partner povedati več stvari, kot si lahko mislite, za katere prej niste vedeli. Ne zapirajte se drug pred drugim. Dajte drug drugemu možnost, da pove svoje misli, občutke,… Čas za to se zmeraj najde. Verjamem pa da se ne bo, če vi niste pripravljeni za to.

Otrok se najbolje nauči s starševskem zgledom. Zato se takšna komunikacija lahko nadaljuje, ko ta otrok odraste in dobi partnerja. Pomembno je, da tudi z otrokom govorimo in ga znamo poslušati. Sama sem doživela, da nisem bila slišana. Ko sem govorila o problemih, ki sem jih imela kot otrok, mi sploh ni bilo dopuščeno povedati do konca. Nisem povedala niti do konca, ko so me že prekinili in česa obtožili, ker so napačno sklepali. Od staršev sem dobila sporočilo, da je bolj biti tiho kot pa se soočiti z reagiranjem nasproti govoreče osebe. Kasneje se je to odražalo tudi v službi. Težko sem ubesedila svoje mnenje, svoj pogled. Večino časa sem bila preprosto tiho. Svoje mnenje sem prilagodila glede na trenutno situacijo – previdno in rezervirano. Ob tem sem se počutila ničvredno in težave sem imela s tesnobo, saj so se čustva kopičila v meni, jaz pa se nisem znala soočiti s to situacijo. Bolečina me je pripeljala v raziskovanje le-tega. To raziskovanje pa me je pripeljalo do boljšega partnerskega odnosa.

Ko sem delala na odnosu in poskušala komunicirati, saj je v meni nabrala nepotrpežljivost, jeza, nervoza in še marsikaj. Enostavno nisem znala ostati mirna in počakati. Sama pri sebi sem to predelovala več kot eno leto in na koncu mi je le uspelo. Ni rečeno, da boste tudi vi potrebovali toliko časa. Odločitev je vaša.

Priporočam, da si vzamete to kot igro in poskusite. Poskusite znova in znova. Ne garantiram, da je to vse v zvezi. Seveda ne. Potrebno je sodelovanje partnerja, pomembno je tudi, da si partner oz. partnerka to želi, saj morata biti za uspešen odnos prisotna oba. Če si vi želite delati na sebi, partner pa ni za to, je čas za vprašanje o odhodu…




Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

CLOSE
CLOSE

Zakaj so odnosi dandanes vse slabši?
5 (100%) 1 vote