Zakaj ženske ostajamo v zlorabljajočem odnosu?

Verjela sem, da lahko ženska gre iz zlorabljajočega odnosa takoj. Svojim prijateljicam sem rekla, da če bi mene nekdo udaril, bi takoj šla. Smilile so se mi ženske, ki so ostajale v odnosih v katerih so jih moški poniževali, sramotili, tepli.

Sama sicer nikoli nisem bila v odnosu, v katerem bi me moški fizično zlorabil sem pa zato vztrajala v odnosih, kjer sem bila deležna čustvene in spolne zlorabe, ki te nič manj ne poniža in osramoti kot fizična zloraba. Zanimivo, sama sebi se nisem popolnoma nič smilila, pravzaprav se niti zavedala nisem, da sem v začaranem krogu čustvene manipulacije.

Torej, zakaj ženska vztraja v takšnem odnosu? Preprosto verjame in upa, da bodo šle stvari na bolje! Pa gredo? Po navadi ne!

Velika verjetnost je, da je ženska ki vztraja v takšnih zlorabljajočih odnosih v otroštvu bila deležna podobnega vzdušja, kot ga je sedaj. To pomeni, da je velika verjetnost, da je bilo v družini prisotno fizično ali čustveno nasilje. Lahko, da je bil v družini alkohol, spolna zloraba, nasilje, grda ločitev staršev, ki sta otroka uporabljala za manipulacijo drug z drugim…ženska potem, ko  odraste  vedno išče moškega,  ob katerem bo začutila  enake emocije kot jih je v svoji primarni družini. Vse dokler teh bolečih ponavljajočih travm ne predela in ne da dovoljenja za drugo, bolj pozitivno izkušnjo.

Lahko pa se seveda zaljubi v nekoga, ki pa bo pravo nasprotje njenih starših, čeprav se potem velikokrat zgodi, da ji v takšnem razmerju postane dolgčas.

Torej, zakaj sploh pride do nasilja? Vedno zaradi občutka nemoči in šibkosti! Vedno! Ko moški ob ženski  začuti svojo nemoč, jo bo poskušal nadvladati. In nekdo, ki ne zna sprejeti svoje nemoči, saj je bil v preteklosti zaradi nje preveč ranjen, postane jezen, nasilje pa je najboljši ventil za izrazitev svoje jeze in na nek način tako ženski pokazati svojo moč. Iz nemoči se po navadi razvije jeza!

Za zlorabljajoč odnos pa ne gre samo takrat, ko je eden izmed partnerjev fizično nasilen, temveč tudi takrat, ko je prisotna čustvena manipulacija, bolestno ljubosumje…za takšen odnos sta vedno potrebna dva…eden je v vlogi žrtve in drugi v vlogi rablja. Ta odnos se lahko nadaljuje v nedogled, konča se šele takrat, če partner, ki je v vlogi žrtve začuti svojo mejo, da  je dovolj, da si zasluži boljši odnos in da je vreden več…

V teoriji se to sliši sila enostavno, a žal je v realnem življenju veliko težje zapustiti takšen odnos. Zakaj? Kot sem že omenila zgoraj, je naše telo, naša psiha navajena tega vzdušja. Na nek način potrebuje ta adrenalin, ki ga povzroča zlorabljajoči odnos. Gre za neko vrsto zasvojenosti. In potem so tukaj še občutki sramu, strahu in krivde, ki posameznika držijo v primežu in ga nikakor nočejo izpustiti.



Potrebno je ozavestiti dejstvo, da osebe, ki so v otroštvu doživele travmo, povsem drugače dojemajo stvari. Tudi znanstveno je dokazano, da se možgani otroka, ki je v otroštvu doživel travmo in le-te ni predelal (nasilje, spolna zloraba) oškodovani. Ti otroci imajo zmanjšano splošno velikost možganov, oškodovan pa je tudi predel, ki omogoča prenos informacij med obema polovicama možganov.

Če nek otrok doživi izkušnjo spolne zlorabe obstaja verjetnost, da kasneje, ko bo odrastel, ne bo znal prepoznati, da je določen odnos zlorabljajoč. Ker ni predelal svoje negativne izkušnje, njegovo telo avtomatsko išče ljudi, ki bodo v njem prebudili čustva, ki jih je doživljal med zlorabo. Še posebej, če se je ta zloraba dogajala dlje časa. To vzdušje je njemu poznano in ga zato privlači. Seveda v upanju na razrešitev.

Dr. Tanja Repič v svoji knjigi Nemi kriki spolne zlorabe in novo upanje piše, da se je v terapiji izkazalo, da bi posamezniki, ki so doživeli spolno zlorabo, doživljali še več groženj in čutenj, ki so bila prisotna med samo zlorabo, če ne bi blažili stisk in bolečine z raznimi avtoagresivnimi vedenji. Tako se npr. nekdo zapije, ko začne doživljat strah in tesnobo, ki sta telo nezavedno spomnila na strah in tesnobo malega otroka, ki je bil s storilcem. Nekateri pa svojo stisko umirijo tako, da svojo telo ponovno zlorabijo, npr. preko spolnih odnosov z neznanci.

Spolni odnosi so bili pri meni ventil za sproščanje vseh negativnih čutenj. Je pa bila ta pomiritev zgolj začasna. Po samem odnosu sem čutila še več napetosti, sramu, občutka krivde. Podobno kot oseba, ki svojo stisko regulira z pitjem. Zjutraj se zbudi še bolj osramočeno in ponižano kot se je počutila dan prej. Sama sem svoj začaran krog prekinila tako, da sem se preprosto odločila, da želim drugačno življenje. Začutila sem svojo mejo, da si zaslužim več, da sem vredna. Terapija je bila moja odskočna deska. Ko se nekdo zavestno odloči, da bo pogledal v zakulisje svojega življenja in se zaveže, da bo odkril vzrok za svoja vedenja se tista prava pot šele prične. Ta pot je polna vzponov in padcev ampak, če imamo ob sebi prave ljudi, če vztrajamo in smo pogumni, slej kot prej pridemo do svojega cilja.

Na spodnjih povezavah si lahko preberete tudi druge moje članke: 

Najprej me je posilil, potem sem bila njegova ljubica, ki si ga lahko prebereš na http://www.preberite.si/najprej-me-je-posilil-potem-sem-bila-njegova-ljubica/

Kakšne posledice pusti spolna zloraba, ki si ga lahko prebereš na http://www.preberite.si/kaksne-posledice-pusti-spolna-zloraba/

Spolna zloraba nas zaznamuje, vendar nam daje možnost osebne rasti, ki si ga lahko prebereš na http://www.preberite.si/spolna-zloraba-nas-zaznamuje-vendar-nam-daje-moznost-osebne-rasti.




Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Zakaj ženske ostajamo v zlorabljajočem odnosu?
5 (100%) 1 vote