Aleks se spominja dogodka iz obdobja, ko je bil star šest let. Zelo si je želel , da bi njegov oče ostal z njim doma namesto, da bi šel v službo, zato mu je skril čevlje. Oče je bil jezen, ker svojih čevljev ni našel in hitro je ugotovil, da je to naredil njegov sin Aleks.
Očeta je dogodek zelo razdražil in je na Aleksa zakričal »Kaj je narobe s tabo, Aleks? Obnašaš se kot divjak! Za kazen ti ves teden ne dovolim igrati video igric!« Namesto, da bi si Aleks še vedno želel očetove prisotnosti, doma, ga je ves dan prestrašeno čakal, da se vrne iz službe.
Kadarkoli otroci počnejo stvari, katerih ne želimo, da počnejo, se starši najpogosteje odzovemo tako, da jih kaznujemo in upamo da jih bomo s tem naučili lepšega vedenja. To je eden od starih pristopov v starševanju, izkušnje pa so pokazale, da ti pristopi pri vzgoji današnjih otrok niso več učinkoviti.
Pozitivno starševstvo nas uči drugače. Uči nas pogledati globlje od otrokovega obnašanja. Uči nas razumeti otrokovo notranje doživljanje (misli, čustva in potrebe), ki imajo največji vpliv na otrokovo vedenje in načinov, kako učinkovito ukrepati v skladu z njegovim notranjim doživljanjem.
V naravi otrok je, da se želijo dobro razumeti s svojimi starši. Kaj se torej dogaja v glavi otroka, ko ne želi sodelovati s svojimi starši in se neprimerno obnaša? V knjigi z naslovom 5 razlogov, zaradi katerih se otroci neprimerno obnašajo opisujem pet razlogov, zaradi katerih otroci počnejo to, kar počnejo. Ti razlogi pa so:
- nezadovoljene potrebe,
- potlačena čustva,
- negativne misli,
- pomanjkljive izkušnje in znanje ter
- neučinkovito postavljene meje.
Starši običajno mislimo, da se največ razlogov za neprimerno obnašanje nahaja v pomanjkljivih izkušnjah in neznanju, zato našim otrokom zelo radi kar naprej in naprej svetujemo in pridigamo. Ker se obnašanje zato ne popravi, se počutimo še bolj jezni in nemočni. V resnici se velika večina vzrokov za neprimerno obnašanje ne nahaja v neznanju kot to mislimo starši, temveč v otrokovih nezadovoljenih potrebah in neprijetnih čustvih.
Kako bi starši lahko ravnali učinkoviteje? Če bi poznali pozitivnejše pristope v starševstvu, bi uporabili naslednje korake:
Starši poskušajmo razumeti otrokove potrebe
Vsi vemo, da otroci potrebujejo vodo, ko so žejni in hrano, če so lačni. In če te potrebe ne bodo zadovoljene, se bodo otroci začeli neprimerno obnašati. Tako kot otroci potrebujejo zadovoljitev telesnih potreb, da bi se počutili bolj umirjeni in uravnoteženi, potrebujejo tudi zadovoljitev psiholoških potreb.
Zelo pogost razlog, da se otroci vedejo neprimerno, se nahaja v pomanjkanju čustvenega stika z njihovimi starši. Največkrat se ta potreba močneje oglasi, ko so starši dalj časa v službi, ko mora otrok v vrtec ali šolo, ko enega izmed staršev ne vidi dalj časa, ko se več časa posvečamo drugim sorojencem in ko je otrok prestrašen in zaskrbljen.
Če otroci te potrebe nimajo zadovoljene, se ne počutijo dobro. Ravnovesje v njihovih možganih se poruši in nehajo razmišljati racionalno. Otroci ne vedo povedati, da potrebujejo več čustvenega stika s svojimi starši, ampak to kažejo na različne neprimerne načine. Vsi otroci potrebujejo veliko čustvenega stika s svojimi starši, da bi se počutili notranje varni, zadovoljni in uravnovešeni; tako tisti z bolj odločnim karakterjem kot tisti bolj sodelovalni.
Aleksova zamisel skriti očetu čevlje, je bil način, s katerim je želel zadovoljiti svoje nezadovoljene potrebe po čustvenem stiku in tako rešiti svojo težavo.
Starši se odprto soočimo z otrokovimi neprijetnimi čustvi
Če bi otrokovo slabo vedenje ignorirali ali kaznovali, ne bi nikoli vedeli, kaj zares potrebuje in čuti in kaj bi lahko naredili drugače.
Pozitivno starševstvo nas uči, da so vsa čustva zdrava; tudi jok, jeza in strah. Nobenih čustev se ne bomo mogli znebiti, če jih bomo ignorirali oz. hoteli z logiko ali na silo zaustaviti. Če bomo to počeli, se bodo preusmerila drugam in tega ne želimo.
Če bomo zahtevali, naj otrok ne joče ali ni jezen, se bo morda res ustavil v “grdem” obnašanju, ampak le iz strahu pred kaznijo, čustva pa bodo ostala nepredelana. In prav to bo v otrokovem telesu povzročalo napetost in ga oviralo, da bi se notranje umiril in uravnovesil. Močneje kot otrok joče, bolj pokaže, kako zelo globoko v sebi čuti strah in se ne počuti varnega. Tako je bilo Aleksa iz prejšnje zgodbe strah, da ima njegov oče raje sestro kot njega. Strah je bil globok in to ga je oviralo, da bi se počutil varnega in umirjenega.
Starši pokažimo otrokom, da sprejemamo vsa čustva, ne pa vsega vedenja.
Če se je Aleks preveč čustveno vznemiril, ker je oče moral v službo, bi oče lahko pokazal razumevanje za to, da potrebuje jok, da bi se lahko ponovno čustveno uravnovesil. Če bi bilo potrebno, bi oče postavil spoštljivo mejo in rekel bi lahko: “Žal mi je, da me pogrešaš, ko sem v službi in da si zdaj tako močno želiš mojo družbo.”
Kasneje, ko je čustveni izbruh mimo, se oče lahko na odločen način pogovori z Aleksom: “Razumem, da si želiš več igrati samo z menoj. Ni mi pa všeč, da mi skriješ čevlje, ko se slabo počutiš. Želim, da razmisliš, kako bi mi lahko drugače povedal, da potrebuješ mojo družbo, ne da mi skriješ čevlje. In vesel bom tvojih idej, kako lahko preživiva čas skupaj po koncu moje službe.”
Otroke izjemno umirja in čustveno uravnoveša povezovalna igra in smeh skupaj z njihovimi starši. Čas, ki ga preživijo skupaj, zelo koristi tako otrokom kot staršem. Katere so tiste najpomembnejše koristi, ki jih daje povezovalna igra?
- Otrokom pomaga zadovoljiti psihološke potrebe kot so: čustveni stik, občutek pomembnosti in samostojno razmišljanje. Zaradi hitrega načina življenja so otroci prepogosto prikrajšani za zadovoljitev teh potreb, a so vitalnega pomena za pomiritev in uravnovešeno delovanje njihovega uma.
- Otrokom, ki so bili večkrat kaznovani zaradi svojega neprimernega obnašanja, povezovalna igra zelo pomaga. Preko povezovalne igre otroci lahko sprostijo močna čustva, ki so se nabrala v telesu, ko so se počutili prestrašeni in zaskrbljeni.
Starši bodimo pozorni na otrokove misli
Da si mora otrok še s kom deliti ljubezen staršev, boli. Ljubosumje do sorojencev izvira iz otrokove želje ostati edini ljubljenček svojih staršev. Ko pridejo bratci ali sestrice otrok tekmuje, prikrito ali odkrito.
Aleksovi starši so bili večino časa preobremenjeni z mlajšo sestro, zato je Aleks pomislil: »Mojo sestrico imajo raje kot mene in če bom očetu skril čevlje, bo to pomagalo, da ostane doma in se z mano igra.«
Kot vidimo so misli, potrebe in čustva tesno povezani. Skoraj tako, kot da bi timsko delali. Prav čustva, misli in potrebe so glavni povzročitelji otrokovega slabega vedenja.
Otroka spoštljivo in skrbno usmerjamo, da bo zmožen sam poiskati rešitev za svoje težave
Odličen način učenja in spodbujanja samostojnega razmišljanja je, da otroke vključimo v proces iskanja rešitev. Če starši poskrbimo, da otroci poiščejo boljše rešitve za svoje težave in jih pri tem usmerjamo, bomo iz njih izvabili več sodelovanja in zaupanja. Pomembno je otroke učiti, da je pred iskanjem rešitev za težave potrebno, da smo umirjeni in se vsi dobro počutimo. Včasih se lahko zgodi, da smo starši še vedno jezni na otroka zaradi slabega vedenja. Otroci bodo zaznali našo nezavedno govorico in na vprašanja ne bodo želeli odgovarjati. Zato je koristno počakati, da se umirimo in se nato posvetimo iskanju rešitev.
Oče bi lahko Aleksa usmerjal s postavljanjem pozitivnih vprašanj: »Kakšen načrt za našo skupno igro danes popoldan si želiš? Razmisli in mi povej, kako želiš, da preživiva čas skupaj. Želiš, da greva na igrišče igrat nogomet ali želiš, da greva na igrala?«
Starši postavimo otrokom spoštljive in odločne meje
Če se otroci neprimerno obnašajo, je pomembno, da jim postavimo odločne meje. Če se neprimerno obnašajo, ker imajo težave z bolečimi čustvi, ki so se nabrala v njih, je pomembno, da smo spoštljivi in razumevajoči.
Otroku koristi, če mu postavimo meje, vendar pozitivno, kar pomeni spoštljivo in odločno. Če Aleks izbruhne v jok zaradi vseh bolečih čustev, ki so se nabrala v njem, je pomembno, da oče ostane spoštljiv in prisluhne bolečim čustvom. Če Aleks skrije čevlje, je pomembno, da mu oče postavi odločne meje in se skupaj posvetita k iskanju boljših rešitev.
Če želite izvedeti več o tem, kateri so glavni povzročitelji otrokovega slabega vedenja in kako se učinkoviteje odzvati v stresnih situacijah z vašimi otroki, vas vabim, da preberete mojo e- knjigo: 5 razlogov, zaradi katerih se otroci neprimerno obnašajo.
Za konec pa še to: Z nami in našimi otroci ni nič narobe. Nismo slabi starši in naši otroci niso slabi. Le starši potrebujemo nekaj drugačnega znanja in orodij, ki resnično delujejo in pomagajo, da bodo naši otroci postali bolj sodelovalni. V e-knjigi boste dobili veliko napotkov, ki vam bodo pomagali, da bo vaše starševstvo postalo bolj sproščeno in lahkotno.
Z znanjem, ki ga boste pridobili boste imeli na voljo več učinkovitih izbir, kako se odzvati na stresne situacije z otroki in znali si boste odgovoriti na vprašanja kot so:
- Kateri so najpogostejši razlogi, da otroci jočejo, udarijo, se prepirajo, imajo izpade trme, so ljubosumni, zaskrbljeni in sramežljivi?
- Kako otroke na učinkovit način učiti razmišljati o posledicah svojih dejanj?
- Kateri so najučinkovitejši pristopi, če otrok noče v posteljo, v vrtec, se učiti, pospravljati, se prepira s sorojenci, ima izpad trme, hoče preveč naše pozornosti, ne posluša, ko smo v trgovini, ima težave s prijatelji itn.
- Kako otroku pomagati predelati globlje negativne vzorce, da ga ne bodo ovirali kasneje v odrasli dobi?
- Kako otrokom postaviti učinkovite meje, brez kaznovanja in slabe vesti, tako da postanejo sodelovalni?
- Kako postati coach in trener svojim otrokom in jim pomagati pri razvijanju samokontrole, ki jim bo pomagala obvladati situacije tudi takrat, ko nas staršev ne bo zraven?
- Kako s svojimi otroki graditi zdrave odnose na dolgi rok?
E-knjigo dobite na tej povezavi: http://pozitivnostarsevstvo.com/knjiga.html
Najdete me tudi na https://www.facebook.com/pozitivnostarsevstvo.
