Skoraj pregovorno so mladi vedno brez denarja. Vsaj pravijo tako. Večina se jih prebija z žepninami staršev, bolj pridnim na pomoč priskočijo različne štipendije. Študenti iz manjših krajev kljub temu težko pokrivajo stroške mesečnega prebivanja v v večjih mestih. Že tako si zaradi zmanjševanja stroškov mladi po navadi stanovanja delijo (razen če imajo srečo in dobijo prostor v študentskem domu), kar pa kljub temu nanese nekje med 150 in 200 evri mesečnih stroškov. K temu se prišteje še prehrana, prevoz in najnujnejše stvari, kot je mobilna telefonija, oblačila in podobno. Če jih v teoriji prehrana stane nekje do 10 evrov na dan, to pomeni dodatnih 300 evrov stroškov. Z drugimi besedami za najosnovnejše stvari gre hitro vse od 500 pa tja do 800 evrov. Nočno življenje in druge oblike zabave (druženja v lokalih, obiski koncertov in športnih prireditev, …) pa v to sploh še niso všteti.
Zatekanje k študentskemu delu je zatorej skoraj nuja. Če smo iskreni, pa ni nuja le s prihodkovnega vidika, ampak tudi zaradi nadaljnjih kariernih priložnosti. Ko se študij zaključi, je vsak postavljen na trg, kjer sicer ne zmaga vedno najboljši, a ima prav gotovo vedno boljše pred-dispozicije od ostalih. Vsak pameten in uspešen direktor bo raje zaposlil nekoga, ki ima večletne izkušnje, reference in priporočila. In ne, ni nujno, da je tak človek že v svojih najzrelejših letih (torej nekje med petintridesetim in petinpetdesetim letom). Vsak mlad človek, ki pokaže dovolj angažmaja, lahko že v času študija (ali pa celo v dijaških letih) najde zaposlitev. Morda slabše plačano, a se ti to lahko dolgoročno kaj hitro povrne.
Povsem prepričan sem, da ima že vsak dijak znanje z nekega področja, pri katerem se lahko angažira. Dijaki srednjih poklicnih šol lahko opravljajo prakse – frizerji v frizerskih salonih, natakarji v barih, računalničarji pri računalniških podjetjih. Problem nastane, ker večina mladih pričakuje, da jim bodo že prvi dan prepuščene najtežje naloge in najpomembnejše odgovornosti. Če ste pripravljeni iti korak za korakom, se pri tem sprijazniti z nižjo urno tarifo, kot jo prejema že izobraženi človek, potem dela ni težko najti. Tudi dijakom iz nepoklicnih šol, ki sicer nimajo konkretnih ročnih spretnosti, ne. Sam sem se veliko ukvarjal s pisanjem besedil. Vedno sem stremel k temu, da sem pisal kakovostna besedila. Jezik je bil moje področje, z literaturo sem bil v stiku že kot otrok in vedel sem, da lahko napišem lepo berljiva besedila. Odločil sem se, da cenovno ne bom konkuriral profesionalnim piscem in novinarjem. Ti so sicer velikokrat robantili, češ da jim prav taki amaterji zbijamo ceno na trgu, a sam se s tem nisem nikoli strinjal. Vsak podjetnik se zaveda, da so profesionalne storitve dražje, zato pa tudi bolj zanesljive in kvalitetne. Torej smo mi amaterji povsem druga skupina in diplomiranim tekstopiscem nikakor nismo in jim tudi ne odžiramo dela.
Pomembne pa niso le profesije, ampak tudi odnos. Upam si reči, da je ta v nekaterih pogledih še pomembnejši kot veščine same. Ali pa vsaj, da so veščine zgolj orodje do tega, da vzpostaviš dober in zdrav odnos s svojim šefom. Pri čimer je treba vedeti, da lahko svoje nadarjene navdušiš z upoštevanjem povsem preprostih pravil. Mladi so s svojo nezrelostjo nekako poskrbeli, da se jih drži sloves nezanesljiv ljudi. Zato je prav zanesljivost tista, ki lahko navduši vašega direktorja. Držanje rokov in drugih dogovorov ga bodo vedno navdušili, s tem boste izpolnili njegova pričakovanja, sam pa bo vedel, da ste lahko prav vi njegov as iz rokava, ko bo potreboval dve dodatni roki pri opravilih, ki bi drugim zaposlenim vzele preveč prepotrebnega časa.
Nadalje pa bi izpostavil še eno sila pomembno stvar. To je sam pristop k iskanju študentskega dela. Obupavanje med listanjem katalogov del študentskih servisov še nikoli ni nobenemu koristilo. Pošiljanje generičnih življenjepisov, po možnosti jezikovno oporečnih, s suhoparnimi in nepomembnimi stavčnimi zvezami, prav tako ne. Bodite iskreni. Povejte direktorju, zakaj mislite, da ste primerni za njegovo delo. In zakaj bi radi delali pri njem. Vsak direktor bo navdušen, če boste pokazali interes in veselje delati pri njem. Zato iščite take službe, ki vas zares zanimajo in veselijo. Tudi delo samo vam bo tako v večji užitek.
Če za konec povzamem svoje misli. Kaj je treba vedeti pri iskanju študentskega dela?
- Delo je dandanes že skoraj nuja. Izgovori, da imate premalo časa, so samo izgovori. Delati danes pomeni ustvarjati si možnosti za delo čez nekaj let.
- Vsak mlad človek ima določena znanja, s katerimi lahko pomaga prezaposlenim direktorjem.
- Utopična pričakovanja o visokih urnih postavkah in prevelikih odgovornostih si izbijte iz glave še pred iskanjem zaposlitve.
- Kar delajte, delajte dobro.
- Bodite zanesljivi, držite se dogovorov.
- S šefom vzpostavite dober odnos.
- Iščite delo, ki vas veseli in zanima.
- Svoj interes za delo pokažite direktorju osebno in ne z generičnim pošiljanjem dolgočasnih življenjepisov.
