Baker – uporaba te barvne kovine skozi čas



Baker je kovina, ki je igrala različne vloge v gotovinskem načinu plačila. Uporaba skozi čas se je spreminjala glede na to, kakšne stvari so izdelovali iz te barvne kovine. Skozi čas se je z uporabo spreminjala vrednost bakra v monetarnem sistemu.

Baker

Monetarni sistem danes je zasnovan tako, da najdemo v naših denarnicah kakšen bakren kovanec za 1, 2 ali 5 centov. Številni strokovnjaki so mnenja, da bi bilo bolj smiselno bakrene kovance umakniti iz obtoka. Kot prva se je za tak ukrep odločila Švedska leta 1972, isto leto ji je sledila Norveška. V začetku devetdesetih let minulega stoletja sta se jima je pridružili Nova Zelandija in Avstralija. Finska in Nizozemska v denarnem obtoku nimata kovancev za 1 in 2 centa.

Podobno so storili tudi v Izraelu, na Češkem in na Madžarskem in vse cene zaokrožili na 5 centov. Iz obtoka so umaknile bakrene kovance za 1 in 2 centa zaradi previsokih stroškov izdelave. Italija sledi temu trendu in v prihodnjem letu bo umaknila kovance za 1 in 2 centa. Ta ukrep začne veljati 1. januarja 2018, s tem bo država prihranila 20.000 evrov na leto.

Kovanec za 1 cent

Koliko procentov bakra dejansko vsebuje bakren kovanec? In kolikšna je cena za baker na našem tržišču? Evrski kovanec za 1 cent tehta 2,30 gramov, izdelan je iz jekla z bakreno površino. Kovanec za 2 centa je izdelan iz istih dveh kovin in tehta 3,06 gramov. Cena bakra na trgu se je v primerjavi s tisto iz leta 2008 potrojila. Za kilogram te barvne kovine trenutno na trgu iztržite okoli 5 evrov. Vprašanje, ki se kar samo izpostavlja je, koliko uporabnega bakra bi pridobili z reciklažo kovancev za 1 in 2 centa? Baker je kovina, ki je ne moremo porabiti, tudi po recikliranju in ponovni uporabi ne izgubi svoje kvalitete.

Kovanec za 2 centa

Varčevanje s centi se izkaže za dobičkonosno samo v primeru, če privarčevane cente obdržiš na bančnem računu, jih akumuliraš. Iz centov ustvariš evre. Minili so časi, ko smo skrivali denar v nogavicah sami pred seboj. Prej ali slej smo ugotovili, da moramo privarčevan denar porabiti za plačilo nenadejanih stroškov ali za nakup daril v decembru. Denarja v nogavicah nismo obračali, mu pripisovali obresti kot to počnejo danes na bankah. Kolikor smo privarčevali, toliko smo porabili. Danes je slika drugačna. Tudi varčevanje na bančnih računih ni več tako popularno kot je bilo včasih, saj so obresti minimalne in zanemarljive. Ljudje so ugotovili, da je bolje denar trošiti kot varčevati, saj s pametno potrošnjo hkrati tudi privarčujejo. Zelo smo pozorni na znižanja, akcije, posezonske razprodaje in kupone, s katerimi privarčujemo.

Denar, v kakršni obliki ga poznamo danes, bo sčasoma spremenil svojo obliko iz materialne v virtualno. V času nekontrolirane potrošnje s sabo nosimo ogromno kovine v denarnicah, ki nam ostaja po nakupih. Cent tu, cent tam, pa smo privarčevali evro. In vso to težo kovine prenašamo iz enega mesta na drugo. Zakaj ne bi privarčevanih centov raje nalagali na kartico, saj plastika ni tako težka? Že imate kartico, na kateri se privarčevani centi akumulirajo ter prenašajo iz trgovine v trgovino? Pa vendar je tudi plastika že stvar preteklosti in na koncu bomo privarčevane cente nakazovali preko telefona. Z razvojem tehnologije se bo tudi potrošnja pospešila, več se bo prodalo in več privarčevalo.

Kovanec za 5 centov

Lahko, da bomo čez čas imeli v naših denarnicah kakšen bakren kovanec za 5 centov kot spomin. Spominjal nas bo na tiste čase, ko je bil baker še primerno plačilno sredstvo. Primerno plačilno sredstvo seveda pod pogojem, če bi imeli ogromno kovancev rjave barve, ki posamično ne predstavljajo kakšne posebne vrednosti. Artikel, ki ga lahko kupiš v Sloveniji, če poseduješ samo en bakren kovanec za 5 centov, ne obstaja. Edina vrednost, ki jo lahko danes pripišem tej kovini, so številke na bančnem računu, napisane za decimalno vejico.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*