Capoeira

Capoeira je pri nas še ne tako znana borilna veščina, čeprav je bilo prvo društvo capoeire v Sloveniji ustanovljeno že pred več kot desetimi leti. Njene korenine segajo v kolonialno Brazilijo daleč nazaj v 16. stoletje. Capoeira kot sinteza večih tradicij, običajev in veščin afriškega izvora se je razvila kot klic po svobodi. Njeni začetniki so bili afriški sužnji, ki so jih portugalski kolonialisti pripeljali iz svojih afriški kolonij v Brazilijo, da bi jim tam kot sužnji služili. Še danes je capoeira v svoji matični državi Braziliji bolj v domeni Brazilcev črnskega porekla. Skoraj pa ni mesta na zemeljski obli, kjer je ne bi srečali, saj so jo s seboj ponesli učitelji te veščine kamorkoli so odšli s trebuhom za kruhom.

Ples ali borba

Večno vprašanje pri capoeiri, ki jo dela tako posebno je njena estetika, ki jo uvršča v plesno borilno veščino. Tako rekoč je pisana na kožo prav vsakemu, ki ga privlači tekoče gibanje, ki zgleda kot pes in ima hkrati v svojih udarcih moč, da dobesedno vzame dih. Nekateri mislijo, da je capoeira nedolžen ples in ga uvrščajo med ples, zdi se jim da ni dovolj moška. Ravno to pa je tisto, kar loči capoeiro od ostalih veščin, zavajajoča slika ki navzven lahko deluje nedolžno in prijetno, če pa se med igro razvname boj, pride lahko do nevarnih poškodb.

Capoeira je plesno borilna veščina, ker se izvaja vedno ob spremljavi glasbe in petja. Capoeira ni boj s sovražnikom, ampak igra s prijateljem pravijo nekateri, vsak pa si sam izbere katere elemente bo negoval pri svoji igri. Hitri in drzni udarci, ki švigajo okoli glave nasprotnika, hoja po rokah, stoje in kolesa lahko kaj kmalu prevzamejo opazovalca, da ga zasrbijo pete in si tudi sam želi poizkusiti. Lahko pa nas navduši energična glasba z nenavadnimi glasbili, čudovitim in močnim petjem pesmi v brazilski portugalščini in dinamičnim ritmom ploskanja zbranih v krogu kjer se vse dogaja.

Capoeira v Sloveniji

Pred več kot desetimi leti je brazilski mojster Alegria prišel kakor že veliko njegovih brazilskih bratov v Evropo. Za mnoge Brazilce capoeira predstavlja okno v svet. Ravno tako je bilo tudi v tem primeru. Alegria, čigar pravo ime je José Ubaldo dos Santos je pristal v sosednji Italiji in se odločil, da si bo življenje ustvaril v Trstu. Usoda je hotela, da je nekega poletnega dne srečal radovedno Slovenko, ki ga je po tem, ko je ugotovila kaj počne, povabila v Slovenijo, kjer je imel delavnico capoeire.

Kmalu se je v Ljubljani odprlo prvo društvo capoeire v Sloveniji in mojster Alegria je pričel z rednimi tedenskimi treningi. Navdušencev je bilo vedno več, čeprav se o capoeiri še ni vedelo veliko. Capoeira je za mnoge izmed njih postala način življenja in ne samo vadba, kjer so se dvakrat na teden dodobra prepotili. S pomočjo predstavitev capoeire na ljubljanskih ulicah, festival in prireditvah je ta prelepa veščina pridobivala vedno več članov in skupina je rasla. Ker capoeira sloni na sistemu hierarhije pasov, je mojster formiral vedno več učencev, ki so potem nadaljevali njegovo znanje in ga prenašali naprej.

Skupina Capoeira Tradiçăo baiana ima sedaj že več kot 10 formiranih inštruktorjev tako v Sloveniji kot Italiji, saj mojster Alegria še vedno živi razpet med Trstom ter Ljubljano.

Capoeira je za vsakogar

Če iščete vadbo zase, morda ni potrebno več premišljevati saj zna biti, da če ste odprtega duha in radi spoznavate nove kulture ravno capoeira v vas vzpodbudi to avanturistično žilico. Marsikdo ob prvem pogledu na capoeiro zaskrbljeno pomisli ali je sploh zmožen česa takšnega, vendar so skrbi odveč. Capoeira je prav za vsakogar, saj vsak najde kakšno stvar, v kateri je boljši in jo lahko krepi.

S capoeiro izboljšamo svojo koordinacijo v prostoru, ravnotežje, gibčnost se nam neverjetno izboljša, četudi smo celo življenje veljali za okorne in trde. Njene koristi so neskončne, poleg učenja portugalskega jezika, ki pride neizogibno zraven pa spoznamo, da je največja omejitev le tista znotraj naših glav kajti, če smo dovolj vztrajni in odprti, smo kaj kmalu lahko mi tisti, ki ga drugi opazujejo z očmi občudovanja.