Disleksija

Disleksija oziroma starejše legastenija ni le motnja sposobnosti branja in pisanja ter razumevanje le-tega, ampak gre tudi za čisto drugačen način razmišljanja, kar pa ni nujno slabo. Kasneje bomo videli koliko slavnih in uspešnih dislektikov poznamo. Za osebe s to motnjo je značilno, da razmišljajo z desno polovico možganov. Med otroci je od 5 do 10 odstotkov dislektikov, med nami vsemi pa je približno 30 odstotkov vse svetovne populacije. Zadnje študije kažejo, da naj bi bila disleksija dedno pogojena, torej da je velika verjetnost, da ima disleksijo tudi kdo od staršev dislektika. Disleksije se ne da popolnoma odpraviti, vendar lahko z ustreznim pravimi vajami in strokovno pomočjo omogočimo ljudem s to motnjo, da se lažje z njo spopadejo.

Kako prepoznati dislektika?

Za dislektika je značilno, da zelo težko bere, še posebno naglas, zamenjuje črke, besede, vrstice, zamenjuje dneve med seboj (zelo nerodno postane, če se odpravi v šolo ali službo v nedeljo, ker misli da je petek), ima neurejene zapiske, je neorganiziran, ima slabo orientacijo, ne more šteti po nazaj (na primer od 10 do 1), ne gre mu poštevanka, težko loči med levo in desno stranjo (kar zna biti na primer pri vožnji z avtomobilom še posebno nevarno), zamenjuje datume, njihove zapise (mesec postane dan in obratno), zamenjuje med seboj podobne črke kot so na primer d in b, n in m, n in u ipd., na primer piše črko j na drugo stran od pravilne, zamenjuje sičnike (c, s in z) s šumniki (č, š in ž) ter obratno, zapisuje anagrame besed (na primer roba namesto goba, mama je lama, namesto pice naroči pilo ipd.), piše nečitljivo, zaradi slabe orientacije težko piše v ravni črti, si težje zapomne zaporedja, za učenje potrebuje več časa, sploh ne mara brati, zelo težko se uči na pamet, ker ne poveže besed in stavkom med seboj, pri matematiki recimo, ko rešuje ulomke zapiše števec v imenovalec in obratno, zamenjuje + in x, zamenja vrstni red števil (14 postane 41), ne zna povedati koliko je ura ipd.

Načini dela z dislektikom

Težave dislektikov se začnejo oziroma najprej opazijo v šoli, saj le-ta zajema neke ustaljene vzorce učenja. Ne gre za manj pridne ali lene učence (čeprav se najde kakšen tudi med dislektiki), le način razmišljanja je drugačen in velikokrat najdemo dislektike med vrhunskimi umetniki oziroma med poklici, kateri vzpodbujajo kreativnost in inovativnost. Najslabše je podajanje učne snovi preko projektorja, ker imajo dislektiki motnjo z orientacijo. Priporočljivo je učenje z miselnimi vzorci, barvami, “butastimi” asociacijami, testi naj bi bili krajši, z večjim razmakom med vrsticami, snov naj bi se podajalo ustno s povzetkom na začetku ure in zaključkov s poudarkom na bistvenih stvareh. Ne le za dislektike, ampak tud drugim dijakom bi zgoraj našteti način podajanja snovi omogočil lažje razumevanje in pomenjenje le-te. Starši dislektika morajo biti s takim otrokom izredno potrpežljivi, saj pri njih učenje ne bo nikoli lahko in enostavno.

Znani dislektiki

Znani dislektiki so bili in so na primer: matematik Albert Einstein, vsestranski umetnik Leonardo da Vinci, pisec pravljic Walt Disney, najuspešnejši računalničar Steve Jobs, osvajalec tujih ozemelj Galilejo Galilej, dramatik William Shakespeare, zdravnik Hipokrat, angleška pisateljica romanov Agatha Christie, pisec pravljic Hans Christian Andersen, ameriški igralec Tom Cruise, temnopolta holywoodska igralka Whoopi Goldberg, slikar in kipar Pablo Picasso, najpopularnejši ameriški predsednik vseh časov John F. Kennedey, igralec Orlando Bloom in drugi.

Drugačen način mišljenja ni vedno slab, saj vzpodbuja inovativnost, kreativnost, nove postopke in načine delovanja. Le tako namreč človeštvo strmi k napredku in le tako se bomo lahko uspešno izkopali iz trenutne gospodarske, politične in družbene krize.