Elektrosenzitivnost – so vas po pomoti poslali na psihiatrijo?



Elektromagnetna hipersenzitivnost (EHS) ali krajše elektrosenzitivnost je, drugače povedano, sindrom intolerance na elektromagnetna polja. Na podlagi več sto primerov so znanstveniki dokazali oziroma potrdili, da elektrosenzitivnost zares obstaja in da v njihovem primeru ne gre samo za psihiatrične motnje [1].

Tistim, ki so pogosto izpostavljeni elektromagnetnim poljem, se lahko tako pojavijo težave z zdravjem, ki jih poznamo pod imenom elektromagnetna hipersenzitivnost. V kolikor izpostavljenost traja dlje časa, se tudi učinki povečajo oziroma okrepijo [2].

elektrosenzitivnost

Običajni simptomi elektrosenzitivnosti so težave s spanjem, utrujenost, izčrpanost, pomanjkanje energije, nemirnost, razbijanje srca, problemi s krvnim tlakom, bolečine v mišicah in sklepih, glavoboli, depresija, težave s koncentracijo, pozabljivost, anksioznost, težave pri uriniranju, omotica, šumenje v ušesu in občutek pritiska v glavi in ušesih [3].

Med drugim je nizozemska fundacija za EHS (Dutch EHS Foundation) opravila raziskavo [2] o tem, kako ljudem, ki trpijo za elektrosenzitivnostjo, povrniti njihovo zdravje. Stanje so ugotavljali s pomočjo vprašalnikov, ki so jih sodelujoči izpolnjevali pred in po predvidenih ter izvedenih ukrepih, s katerimi so želeli zmanjšati njihovo izpostavljenost elektromagnetnim poljem (EMP). Na koncu so primerjali rezultate.

Ugotovili so, da rešitev v bistvu sestavljata dve fazi in je dokaj preprosta:

  1. Identificirati je treba vire EMP, ki povzročajo (hipersenzitivne) reakcije, ki se pokažejo kot alergije.
  2. Izpostavljanje zgoraj identificiranim EMP je treba zmanjpati.

Obstaja učinkovito »zdravilo«

Med drugim se je med študijo izkazalo, da je v izogib temu stanju še najbolje, če električnih naprav, ki neprekinjeno oddajajo sevanje, sploh ne uporabljamo. Mednje spadajo WiFi usmerjevalniki, mobilni telefoni, brezžični hišni telefoni … Vsi preostali ukrepi bodo bolj ali manj zaman, simptomi pa bodo le redko izginili, če najprej ne odstranimo teh virov sevanja do vrednosti, ki so še optimalne.

Tisti, ki so elektrosenzitivni, lahko te simptome dobijo že pri precej nižji izpostavljenosti kot tisti, ki te smernice določajo. Simptome elektrosenzitivnosti bi lahko razvrstili v različne razrede. Nekateri so zgolj začasni, spet drugi resni, dlje časa trajajoči in izčrpavajoči. Zlasti zadnji nam lahko resno škodijo – tako telesu kot psihičnemu stanju. Težave EHS se lahko pojavljalo tudi le občasno, a pogostost njihovega ponavljanja se lahko hitro poveča. Zmanjšajo pa se lahko (ali celo izginejo), če škodljivo sevanje dovolj zmanjšamo, naše telo pa tako dobi nekaj časa in možnosti za regeneracijo [4]. 

Smernice za obravnavanje EHS

Evropska akademija za okoljsko medicino je pred leti, najtančneje leta 2016 izdala smernice [4], kjer lahko preberemo nekaj več podrobnosti o doslej pridobljenem znanju s tega področja, tudi s področja zdravstvenega tveganja, ki je povezano z EMP. V smernicah pa najdemo tudi priporočila za določitev diagnoze pa tudi zdravljenje in na splošno za izboljšanje zdravstvenega stanja tisti, ki so elektrosenzitivni.

Kam po pomoč, če sumite na elektrosenzitivnost?

V kolikor menite, da so vaše zdravstvene težave povezane s tem, pojdite so osebnega zdravnika, a bodite pri tem koraku vseeno previdni. Če vaš zdravnik ne pozna pojma elektrisenzitivnosti, vam lahko nehote postavi napačno diagnozo, zdravstvene težave pa pripiše psihološkemu izvoru, so zapisali na spletni strani electrosensitivesociety.com [5]. Zdravnikom zato priporočajo branje smernic UROPAEM EMF Guideline 2016 for the prevention, diagnosis and treatment of EMF-related health problems and illnesses, ki so javno dostopne. V Sloveniji po naših podatkih namreč sploh ni zdravnika, ki bi se specializiral za to področje, saj Nacionalni inštitut za javno zdravje nenazadnje sploh ni pristojen, da bi obravnaval vplive EMP na človeka.

Samotarska bolezen

Elektrosenzitivnost sicer poznamo tudi kot »samotarsko bolezen«, saj s seboj prinaša ne le zdravstvene težave, ampak tudi socialno izolacijo bolnikov. Ker se z elektromagnetnimi sevanji srečujemo domala povsod, so ljudje dobesedno obsojeni na svoj dom. Že nakupovanje, obisk bolnišnica ali knjižnice so zanje lahko zelo nevarni. Mobilni telefoni, brezžični oddajniki in druge podobne naprave nas namreč spremljajo na vsakem koraku, hkrati pa so to tudi viri elektromagnetnega sevanja in mnogi so nanje izredno občutljivi. Na splošno bi lahko rekli, da tisti, ki imajo resnejšo obliko EHS, v sodobnem svetu težko živijo in delujejo. Potem pa je tudi še velikokrat pomanjkanje sočutja drugih ljudi, kar lahko vodi do nekvalitetnega življenja. Lahko pride do izgube službe, preživljanje prostega časa v obliki, kot smo ga bili vajeni, pa preprosto ni več mogoče, zato se lahko pojavijo težave tudi v odnosih z našimi bližnjimi [6].

Elektrosenzitivnost narašča eksponentno

Število ljudi z elektrosenzitivnostjo iz leta v leto eksponentno narašča. Obstoj EHS priznava tudi Evropski Parlament, ki je že leta 2012 podal pisno izjavo o priznavanju elektromagnetne hipersenzitivnosti v Mednarodni klasifikaciji bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene [7]. Evropski parlament državam članicam priporočil, naj vključijo EHS v klasifikacijo bolezni in na seznam poklicnih bolezni. Poleg tega je Evropski parlament pozval vlade držav članic, naj upoštevajo previdnostno načelo, da bi zaščitili občutljive osebe, katerih število eksponentno narašča.

Evropski parlament poziva k ukrepanju

Evropski parlament je seznanjen z zdravstvenimi tveganji brezžične tehnologije, o čemer priča poročilo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane iz leta 2009 [8]. Evropski parlament v omenjenem poročilu podaja 29 pozivov, ugotovitev, mnenj, predlogov in tudi obsodb v zvezi z brezžično tehnologijo.

V osmi točki evropski parlament meni, da je potrebno zagotoviti oddaljenost vrtcev, šol, domov za starejše in zdravstvenih ustanov od tovrstnih naprav, odmaknjeni za določeno razdaljo.

Pomembno vlogo v poročilu pripisujejo tudi ozaveščanju, zatorej predlaga, da se določen del finančnih sredstev nameni v kampanjo za ozaveščanje mladih o varnejši uporabi mobilnih telefonov, kot je prostoročno telefoniranje, kratki klici, uporaba telefona, kjer je dober signal in izklop telefona, ko ga ne potrebujemo.

Med drugim tudi menijo, da bi morale tovrstne ozaveščevalne kampanje seznanjati tudi z zdravstvenimi tveganji, ki so povezane z gospodinjskimi električnimi napravami,ter s pomenom izklapljanja tovrstnih naprav.

Evropski parlament v 23. točki obsoja nekatere oglaševalske kampanje ponudnikov mobilne telefonije, ki prodajajo telefone izključno otrokom, ali paketi z »brezplačnimi minutami« za mladostnike.

Zavarovalnice uporabljajo svojo različico previdnostnega načela

Evropske zavarovalnice iz svojih zavarovalnih polic izključujejo tveganja, ki se nanašajo na elektromagnetna polja. Zato Evropski parlament izraža zaskrbljenost in hkrati meni, da je to dokaz, da zavarovalnice že uporabljajo svojo verzijo načela previdnosti. Splošno je znano, da imajo zavarovalnice sposobnost za oceno vseh vrst tveganj. Ali bi morali biti zaskrbljeni, da zavarovalnice na svoj način uporabljajo načelo previdnosti [8]?

Stavbna biologija pri nas na problematiko opozarja že več let

Ljudje so brez pravih informacij in hodijo od zdravnikov do terapevtov, brez da bi jim kdo uspešno pomagal. Žal pravih informacij nimajo niti strokovnjaki medicinske stroke. Če se v bivalnem okolju izvorov ne odstrani v veliki večini, ne pride do izboljšanja stanj, če pa se izboljšanja pojavijo, se slej ko prej problem povrne v takšni ali drugačni obliki. Velikokrat ljudje poskušajo tudi sami reševati problematiko brez strokovnih merilnih inštrumentov in znanja. Tudi če iz bivalnega okolja odstranimo vse izvore,  obstaja velika verjetnost, da določene obremenitve prihajajo od zunaj, zato je pri elektrosenzitivnosti vedno najprej potrebno izvesti strokovne meritve, doda Igor Šajn – Stavbna biologija Slovenije. Poleg tega veliko večino povzročiteljev iz lastnega bivalnega okolja ne vidimo – primer električnih vodov, ki potekajo v stenah, stropu in tleh. Stavbna biologija se naslanja na mednarodni standard priporočil SBM-2015, ki ga uporabljajo inštitucije po vsem svetu, katere se ukvarjajo z zdravim bivalnim okoljem.

Kaj nam sledi?

Kaj nam sledi, je odvisno od nas samih, od našega načina življenja in pripravljenosti do sprejemanja odgovornosti za našo prihodnost. Nihče ne ve, kaj bo, lahko pa sklepamo, da življenja, kot ga poznamo danes, čez določeno obdobje več ne bo. Čas je, da začnemo delati spremembe. Pri tem ne smemo pozabiti, da nič ni nemogoče. Vse je mogoče! Svet se začne spreminjati pri posamezniku. Ali res potrebujemo nešteto virov elektromagnetnega sevanja? Ljudje smo v želji po »vedno več« uspeli sami sebe zasužnjiti. Se strinjam, da je super imeti lastno hiško, vendar se pa potem vprašam, ali želim biti celo življenje dolžnik banki z odplačevanjem posojila? Zakaj primer hiše? Ker je to prispodoba tehnološke revolucije. Super je imeti električne naprave, ki nam olajšujejo življenje. Ampak, ali bom vzel vse, kar mi bodo ponudili, vse to pa bo meni vzelo moj dragocen čas in občutek za sočloveka in naravo? Odgovor je preprost in vsak ga nosi v sebi.

 

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*