V zahodnih Karavankah, na nadmorski višini 1488 metrov, leži prostrana planina Kofce. Obdana s sončnimi travniki nam nudi prelepe razglede na Storžič, Kočno, Grintovec, Kriško goro in Ljubljansko kotlino. Planina je primerna za družinski izlet v naravi, adrenalina željni pa lahko pot podaljšajo s turo na katerega izmed vrhov, mladega in močno nagubanega gorstva Karavank.
Dostop je možen iz Tržiča, čez Kal, iz Podljubelja ali skozi Dolžanovo sotesko čez Jelendol. Kratko in hkrati divjo sotesko, ki jo je izdolbla Tržiška Bistrica obdajajo izraziti piramidni apnenčasti stolpi. Skozi Dolžanovo sotesko poteka Slovenska geološka transverzala, ki vodi iz doline Kokre, po grebenih Karavank, preko Doma na Kofcah in drugih vrhovih, vse do Jesenic. Spremlja jo amfiteatralna pokrajina gorskih vrhov, slemen, melišč in borovja.
Deset kilometrov dolg greben Košute ponuja razmeroma lahke grebenske ture. Na tej mogočni skupini leži več planin, zagotovo najbolj obiskana pa je Planina Kofce. Rdeče-bele Knafelčeve markacije nas lepo vodijo po dobro shojenih pešpoteh, ki se vzpenjajo skozi gozd proti Kofcam. Poleg mnogih pohodnikov po poti srečujemo tudi gorske tekače in kolesarje.
Na razglednem mestu stoji planinska postojanka Dom na Kofcah in planšarija. Dom je stalno odprt od 15.6.–15.9., izven sezone pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Nudijo bogato ponudbo hišnih specialitet. Priporočam vam odlične štruklje z borovnicami ali drugimi gozdnimi sadeži. Kočo oskrbuje Planinsko društvo Tržič. Prvoten dom je bil leta 1944 požgan. Po nekaterih virih je bil pred drugo svetovno vojno ob domu celo manjši bazen, ki je ponujal osvežilne kopeli. Nekaj minut hoje od Planinskega doma na Kofcah stoji zanimiva kapelica Janeza Krstnika, ki se s svojo čudovito arhitekturo lepo zliva z okolico. V poletnih mesecih je vsako nedeljo tam tudi maša.
Z obiskom planine Kofce našim najmlajšim pričaramo čudovit in nepozaben dan v naravi. Ker se na planino da zelo visoko pripeljati z avtom, smo po zelo kratkem vzponu hitro pri koči. Poleti je Planina Kofce polna domačih živali: konji, krave, osli,…, ki se jim lahko približamo, saj so vajene ljudi. Za otroke imajo organizirane tudi poletne tabore. Pozimi lahko dan popestrimo s sankanjem, kepanjem in izdelovanjem snežnih umetnin. Imenitna zabava za otroke je tudi veselje pri spustu po zasneženih strminah v okolici. Zato je dobra ideja, da damo doma v nahrbtnik še malo bob lopato za sankanje. Zadaj za planinsko postojanko je lepo urejeno otroško igrišče s plezalnim stolpom, toboganom in peskovnikom.
Od planine vodi nešteto možnosti za nadaljevanje poti na vrhove Košute, na kateri je šest dvatisočakov. Čez razgleden in strm travnik vodi pot do križa, tik pod pobočji. Od tu pa se poti še naprej vzpenjajo do vrhov grebena, ki se pričnejo nad Ljubeljem in potekajo do Kokrškega potoka, Velikega vrha, gore Kofce in Kladiva. Višje postane pot ožja in mestoma izpostavljena, včasih zahteva dobro mero pohodniške trme. Vendar je trud poplačan z lepim razgledom. Najvišji je Košutnikov turn, z nadmorsko višino 2133 metrov. Na vzhodnem, precej strmem grebenu se nahaja istoimenski vrh, gora Kofce (1967 mnm). Pokažejo se lepi razgledi na prepadno severno steno, Kamniško-Savinjske Alpe in zelene planine, ki se vlečejo ob vznožju.
Strma pobočja, razgledni vrhovi, planine, prijazne planšarije in bogata narava vabijo, da obiščete ta lep naravni biser Slovenije.
Danes vse prepogosto pozabljamo, da živimo na enem najlepših kotičkov na našem planetu, ki je poln naravnih biserov. Planina Kofce je zagotovo eden izmed njih. Še več naravnih biserov Slovenije pa si lahko ogledate na povezavi: NARAVNI BISERI SLOVENIJE
