Konoplja še vedno buri duhove?!



O konoplji kot rastlini z botaničnim imenom Cannabis sativa L. in njenih izvlečkih je bilo prelito že mnogo črnila. In verjetno ga še mnogo bo… Ker tako kot pri politiki najdeš tudi pri konoplji striktne zagovornike njene uporabe in še bolj striktne, ki so za prepoved njene uporabe (kot leva in desna politična struja, ki verjameta svojim resnicam in ne najdeta skupnega jezika za dobro ljudstva).

Konoplja
Konoplja

Pa vendar ima konoplja kot takšna znano zelo dolgo uporabo. Ker je to rastlina z najmočnejšimi vlakni, so že več tisočletij pred našim štetjem delali iz nje vrvi in tkali tkanine. Ameriška deklaracija neodvisnosti je bila natisnjena na konopljin papir in tudi naši tolarji, če se jih še spomnite, so bili iz konopljinega papirja. Še pred 100. timi leti se je uporabljala tudi v medicini. Od leta 1851 dalje so se v Ameriki konoplja in njeni izvlečki uradno uporabljali v medicinske namene. Uporabljali so se za zdravljenje nespečnosti, anoreksije, glavobola, astme in še in še. Seveda se pri vsaki zgodbi pojavi tudi AMPAK in konoplja pri tem ni izjema. 

Splet okoliščin, kot so izdelava cepiv, aspirina idr., odkritje najlona, negativna medijska kampanja proti kajenju marihuane ter Ženevska konvencija o nadzoru trgovine z opijem in konoplje so naredili svoje. Šele kasneje – v 70. letih prejšnjega stoletja, ko so bili odkriti prvi kanabinoidi in malo kasneje tudi prvi endogeni (človeku lastni) kanabinoidni receptorji, se je nekako spet več začelo govoriti o uporabnosti konoplje.

Po trenutni klasifikaciji ločimo dve podvrsti konoplje: Cannabis sativa ssp. sativa, ki ji pravimo industrijska konoplja in vsebuje manj kot 0,2 % THC (δ9-tetrahidrolanabinola) ter je dovoljena za gojenje tudi v Sloveniji. Druga podvrsta je Cannabis sativa ssp. indica, znana kot indijska konoplja ima bistveno višje – večprocentne vsebnosti THC in zaenkrat pri nas ni dovoljena za gojenje. Pravzaprav je THC, ki ima psihoaktivni učinek, krivec, da o konoplji krožijo številne “resnice”, ki so plod takšnih ali drugačnih predsodkov. No, pri nas v zadnjem času govorijo tudi o medicinski konoplji, ki ni podprta z nobenim botaničnim imenom, pač je besedna zveza produkt politike in uradnikov z Ministrstva za zdravje.

Po mojem osebnem mnenju sta tako industrijska kot indijska konoplja primerni za uporabo v medicini, ne samo zaradi vsebnosti kanabinoidov, pač pa tudi zaradi številnih flavonoidov in terpenov, ki imajo dokazane terapevtske učinke in so tudi del eteričnih olj različnih rastlin. Tako da si niti ne predstavljam, katero imajo v mislih, ko govorijo o medicinski konoplji. Vsekakor pa je to tista konoplja, od katere naš bruto družbeni produkt (BDP) ne bo imel prav nič. Prav tako tudi novih delovnih mest ne bo na račun medicinske konoplje, ker, na žalost, trenutno stanje kaže bolj v smer uvoza že pripravljenih farmacevtskih produktov, ki jih bodo potem zdravniki pri nas lahko predpisovali. Danes kultivarji lahko vzgojijo tudi sorte, ki so bogate tako s THC kot CBD (kanabidiol), zato kaže, da bo potrebno v prihodnje razmisliti tudi o drugačnem razlikovanju konoplje glede na razmerje med najbolj znanima kanabinoidoma THC/CBD > 1, =1 ali <1.

No, pa se lotimo nekaterih “resnic”, zaradi katerih konoplja buri duhove 🙂



Od uživanja konopljinega olja, ki je stisnjen iz semen, ne moreš biti “zadet”. Tudi če bi pridobival olje iz semen indijske konoplje. Ker v semenu ni kanabinoidov, pač pa so prisotne maščobne kisline, beljakovine, vlaknine in ogljikovi hidrati. Je pa hladno stisnjeno konopljino olje odličen vir nenasičenih maščobnih kislin, kot so omega 3 in omega 6 maščobne kisline, ki pozitivno vplivajo tako na stanje kože kot tudi na stanje vašega imunskega sistema. Zato je konopljino olje primerno tako za oralno kot dermalno uporabo. Še več, konoplja oz. hladno stiskano olje iz nje, je glede na to, da so omenjene maščobne kisline veliko bolj podobne koži lastnim lipidom, dejansko lahko pika na i številnim kremam za nego kože. In to je prepoznala tudi farmacija, kajti že lep čas poslušam na radijskih valovih reklamo, da imajo Celjske lekarne kremo s konopljinim oljem. Pridite raje na kakšno izmed delavnic na Kmetiji Vrhivšek in se sami naučite izdelati takšne kozmetične pripravke. Koža (in tudi vaša denarnica) vam bosta zelo hvaležni. 🙂

Konoplja uporaba

Konoplja v času rasti bujno nastavlja vedno nove in nove liste in vršičke. Le-te lahko v kombinaciji s sadjem ali zelenjavo uporabimo v blenderju pri pripravi kakšnega večvitaminskega napitka in  prav tako uživanje takšnega napitka ne more povzročiti zadetosti. Tudi če uporabite indijsko konopljo. Je že res, da so kanabinoidi prisotni v omenjenih zelenih delih, vendar se nahajajo v kislinski obliki – kot THCA (A kot acid), ki je neaktivna. Torej, tudi če popasete celo polje indijske konoplje, vam ne bo nič. Seveda enako v primeru industrijske konoplje.

Velikokrat slišim, kako nekateri ponosno govorijo, da skrbijo za svoje zdravje, ker pijejo konopljin čaj. Ja, konoplja je uporabna tudi za čaj. Konopljin čaj so v bistvu posušeni listi in vršički industrijske konoplje. Če je pripravljen na pravi način, potem trditev lahko drži. Gre namreč za to, da so kanabinoidi topni v maščobah. Kanabinoid CBD, ki ga je izmed kanabinoidov največ v industrijski konoplji in ki deluje protivnetno, boste lahko izločili le z dodatkom maščobe – torej z dodatkom mleka ali kakšne nasičene maščobe (kokos, maslo, ghee…). Boste rekli, zakaj pa ne dodatek konopljinega olja? Zato, ker je konopljino olje zaradi vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin nestabilno in bi dodatek vroče vode takoj uničil njegovo sestavo. Torej, priprava konopljinega čaja bi izgledala takole: v 2 dcl lonček daste žličko posušenega čaja, žličko maščobe in prelijete z vročo vodo ter pustite do 10 minut, še bolje pa je, če še za nekaj minut rahlo povrete vse skupaj. Iz istega razloga, ki je bil že zgoraj naveden, temperatura poskrbi za aktivacijo kislinske oblike CBDA v CBD.

Konoplja zna biti “problematična” tudi pri kukijih – saj se spomnite Žalca in gasilske intervencije? Še enkrat – ne boste od vseh kukijev zadeti. Sploh če uporabite maslo kot maščobo, konopljino moko pokombinirate s kakšno drugo zdravo moko (npr. pirino), dodate še kakšne druge zdrave sestavine (temno čokolado, ovsene kosmiče, začimbe kot so cimet, klinčki…) in naredite kukije z ljubeznijo. Mi jih lahko naredimo tudi za vas, če želite. Le pokukajte na spletno stran. Vam garantiram, da ob uživanju teh kukijev ne boste iskali kozolcev, da bi plezali po njih 😉 . V Žalskih kukijih je bila verjetno dodana konopljina smola iz indijske konoplje, ker uživanje konopljine moke ne more biti vzrok za zadetost. V konopljini moki so prisotne beljakovine in ogljikovi hidrati, v majhnem deležu pa še nekaj maščob – kot posledica stiskanja semen.

Upam, da bo tale zapis vsaj malo prispeval k razumevanju in uporabi izdelkov, ki jih konoplja nudi. Vsekakor pa smo vam na Kmetiji Vrhivšek vedno na razpolago za razjasnitve morebitnih vprašanj, prehranske izdelke iz konoplje ter različne delavnice glede uporabnosti konoplje v kozmetiki in kulinariki. Najdete nas na spletni strani www.kmetija-vrhivsek.si ali nas obiščete Kmetija Vrhivšek, Lindek 22, 3213 Frankolovo.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*