Zabavne lesene družabne igre



V Logarski dolini, pod okriljem Savinjskih Alp, se skriva kmetija Žibovt. Ekološka turistična kmetija je prav nenavadno locirana na veliki ravnini med strminami, hribi in gorami. Prav tu, na začetku Solčavske panoramske ceste, se skrivajo mladi talenti. Najmlajši sin z družino se ukvarja z izdelavo lesenih družabnih iger velikih dimenzij.

Ideje črpajo iz tradicije, izkušenj, poznavanja različnih strok, predvsem pa iz veselja samega. Lesene družabne igre imajo svoj začetek v veličastnem šahu, ki navduši vsakogar, ki ga vidi. Sledila je miza z diski, ki ima svoj izvor v skandinavskih deželah, nato namizno kegljišče, ki je stara tradicionalna igra marsikaterega slovenskega območja, ne-nazadnje pa čudovit labirint – blodnjak, ki burno uri glave in zbudi marsikaterega zaspanca.

Lesene družabne igre

Lesene družabne igre iz visokogorskega lesa poskrbijo za sprostitev, razigranost, zdravo tekmovalnost, krepitev uma in logičnega razmišljanja… Naravni, trpežni materiali, ter natančna in stilsko dodelana izdelava poskrbita za varnost in zabavo pri igri.

V Šugmanovi knjigi o družabnih igrah lahko preberemo, da so igre in igrače stare toliko kot človeštvo. Otrok dela, ko se igra, in se igra, ko dela.  Igra je za vsa višja bitja, najbolj pa za človeka, nekaj nujno potrebnega. S prihodom tehnologije, se je občutek socialnega igranja iger precej izgubil. Nova, računalniška doba nas je precej odtujila drug od drugega. Le še redko najdemo čas, da se usedemo skupaj, kakšno rečemo, kaj šele, da bi se igrali. Lesene družabne igre nam nudijo prav to: vrnitev k naravi, ljudem, k drug drugemu. Spodbujajo nas k druženju, tradiciji, sprostitvi… Omogočajo to, kar so poudarjali že Stari Grki: Zdrav duh v zdravem telesu! Ko se igramo, razmišljamo, se gibamo, deluje naše celotno telo, je aktivno in zbrano. Prebuja se naše logično razmišljanje, spretnost, koncentracija, prostorska predstava, kombinatorika, motorične sposobnosti…

Pomembno je tudi to, da so lesene. Naravni materiali so prijazni na otip, avtomatsko nas sprostijo, pa še narava je vesela. S takim načinom izdelovanja iger delamo sebi in naravi veliko uslugo. Tako živimo v sožitju. Narava nam daje material mi pa njej veselje in hvaležnost, ki se izraža v nečem konkretnem.

Igre vplivajo na ljudi, ki jih igrajo, na različne načine.

Najprej je tu psiho-fizični vpliv. Igre vplivajo na človekov zavedni in nezavedni del možganov, prav tako pa tudi na fizični, to je aktivni del, ki nadzoruje človekovo delovanje v svetu. Na nezavedni del vplivamo tako, da se pri igranju sprostimo, smo dobre volje, postanemo tekmovalni, se želimo družiti z drugimi, torej vpliva na našo voljo. Ker se sprostimo, se bolje počutimo tudi fizično. Naše telo je bolj gibčno, možgani dobijo več kisika, zato tudi lažje razmišljamo. Igra torej vpliva na naš um in naše telo. Več kot igramo boljši smo. Tako kot pri igrah kot tudi drugod. Nezavedno prenesemo naše znanje igranja igre, naše počutje na druga področja našega življenja: v službo, šolo, vrtec, fakulteto…  Igre nas naučijo neke logike, ki jo nezavedno uporabimo tudi drugod.

Precej zanimiv je socialni vpliv igranja iger na človeka, na celo človeštvo. Skoraj že lahko govorimo o moralni vzgoji.  Pinosa v svojem delu o igri kot medkulturnem dialogu navaja zanimive primere. Izpostavimo jih samo nekaj: Kdor vrže šestico, lahko vrže še enkrat. Tisti, ki ima veliko, lahko ima še več. Pri tem nepremišljeno razširjamo miselnost nelojalne konkurence. Človek, ne jezi se, če te nekdo izpodrine. Ko pride nekdo na polje, ki je že zasedeno, zbije figuro nazaj na začetek. Kdor je prvi tam, zgubi vse pravice, takoj ko pride nekdo nov – primer Indijancev. Primer igre Monopoly: kupi kolikor moreš. Denar pomeni srečo. Uniči konkurenco! Ne pomagaj nikomur, tudi drugi ti ne pomagajo. Da eden zmaga, morajo drugi plačati ali bankrotirati.

To so samo nekateri vidiki, ki veliko povedo o delovanju sveta. Vse ima tajni pomen, tudi igre. Pod socialni vidik lahko omenimo še fair play. Spoštovati je treba pravila igre, predvsem pa druge tekmovalce. Ne smemo goljufati in ogrožati integritete ostalih. Bodimo pošteni in spoštujmo tako zmagovalce kot poražence! Saj veste, stari italijanski pregovor pravi: Na koncu igre gresta kralj in kmet nazaj v isto škatlo!

družabne igre

Ne-nazadnje pa omenimo še IQ. Igranje družabnih iger nam lahko inteligenčni kvocient precej poviša. Da bi to razumeli, je dovolj, da razložimo kaj je inteligenca: inteligenca je sposobnost učenja iz izkušenj,okolja in narave, je  sposobnost pravilnega sklepanja, je intelektualna sposobnost za reševanje različnih zapletenih ali manj zapletenih situacij…

Namen lesenih družabnih iger je obuditi aktivnosti, ki so bile nekdaj zelo žive, zdaj pa tonejo v pozabo. Igre spodbujajo vračanje ljudi k naravi, vračanje k otroški igrivosti, k znanju, sprostitvi, zabavi… Moto se skriva v treh preprostih stvareh: družini, delu in igri. V kolikor ti življenje ne ponudi igre, ki bi jo bilo vredno igrati, izumi novo! (Anthony J. D’Angelo). Že Einstein nas je podučil, da je domišljija bolj pomembna od znanja. Pomembna pa sta tudi trdo delo in napeta igra – WORK HARD PLAY HARD!

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*