Ločitev oziroma razpad zakonske zveze je brez dvoma rak rana sodobnega časa. Živimo namreč v kompleksnem obdobju, polnem izzivov na vseh področjih, ki pa se v prvi vrsti izražajo ravno v medsebojnih odnosih znotraj družin, natančneje med zakonci.
Uradni statistični podatki so se v zadnjem »koronskem« obdobju zaradi spremenjenih življenjskih razmer sicer malce spremenili in kažejo na manjši upad ločitev v primerjavi z ostalim obdobjem. A številke še vedno zgovorno nakazujejo, da se v Sloveniji loči vsak tretji par.
Podatki za leto 2020 so sledeči:
- sklenjenih je bilo 5214 zakonskih zvez, razvezanih pa 1774.
- Povprečna zakonska zveza do njenega razpada traja 14,2 leta.
- Povprečna starost ob ločitvi je pri ženskah 44,4 leta, pri moških pa 47,3 leta.
Ločitev je zagotovo ena bolj stresnih situacij v celotnem življenjskem obdobju vsakega posameznika. Raziskave namreč pravijo, da se ločitev glede na sposobnost soočanja s situacijo, težavnost in količino stresa uvršča takoj za smrtjo ali težjo bolezen bližnje osebe ter pred selitev in menjavo službe.
Sporazumna ločitev: Najlažji in najcenejši način
Ko pride do nevzdržnosti razmer znotraj zakona, je torej edina rešitev ločitev. Ločitev in ločitveni postopek sta torej tisto nujno »zlo«, ki se mu ne moremo izogniti, če želimo prekiniti zakonsko zvezo in zaživeti novo, boljše življenje.
Najlažje, najhitreje in tudi najceneje lahko ločitev in ločitveni postopek izpeljemo takrat, kadar se zakonca sporazumeta o vseh točkah ločitve. Torej kadar se skupaj sporazumeta o ločitvi ter se sporazumno dogovorita o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih mladoletnih otrok, če slednje imata, ter o tem, kako bo potekala razdelitev skupnega premoženja.
V tem primeru zakoncema ni treba na sodišče in je lahko razveza sklenjena v obliki lastnega zapisa. Treba se je le udeležiti posveta na CSD ter pridobiti njihovo mnenje oziroma zapisnik o svetovanju, ki ga nato skupaj z vlogo za sporazumno ločitev v obliki ločitvenega postopka posredujeta sodišču. Slednje nato razveže zakonsko zvezo in ju o tem z ustrezno listino obvesti po pošti.
Za razdelitev premoženja v primeru sporazumne ločitve pa velja, da mora biti sklenjen v obliki izvršljivega notarskega zapisa.
V vsakem primeru je sodišče tisto, ki razsodi, ali je predlog in sporazum za ločitev, ki sta ga zakonca predala, v korist otroka.
Stroški, povezani s sporazumno ločitvijo in ločitvenim postopkom, zajemajo plačilo sodne takse, stroške za vlogo sporazumne ločitve ter stroške notarja. Okvirni stroški pri sporazumni ločitvi znašajo med 150 € ter 700 €.
Kako se seznaniti s pravicami ter kako do ločitve?
Zgodba pa se običajno zaplete ter postane bolj stresna, časovno potratna in draga, če se zakoncema ne uspe sporazumeti in sporazumno prekiniti zakonske zveze. To se zgodi, ko eden od zakoncev ne želi prekiniti zakonske zveze ali se jima ne uspe sporazumeti o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih mladoletnih otrok ter o razdelitvi skupnega premoženja.
Takrat mora eden od zakoncev vložiti tožbo na sodišču ter po uradni poti zahtevati ločitev. V tem primeru se zakoncema svetuje, da si poiščeta ustrezno pomoč in tako poskrbita, da ju skozi postopek ločitve vodi nevtralna zunanja oseba, ki lahko zagotovo močno prispeva k lažjemu reševanju nastale situacije.
Pripadajočo in ponujeno pomoč v obliki razgovora na CSD ter posredovanje mediatorja, ki je zakoncema na voljo in ga po potrebi določi sodišče, je zagotovo smiselno izkoristiti. Praksa je namreč pokazala, da že tovrstno posredovanje omili nesoglasja ter pripelje do lažje in skupne poti reševanja ločitve in ločitvenega postopka. Ravno tako je pravna pomoč tista, h kateri se zakonca najpogosteje zatečeta, ko se želita seznaniti s svojimi pravicami ter obveznostmi, ki jih ločitveni postopek ter ločitev brez sporazuma terjata.
Zakonca se morata informirati o tem, kako tovrstna ločitev poteka, kaj lahko pričakujeta, kako se bo uredilo varstvo in skrb za njune skupne otroke, kdo od zakoncev bo plačeval preživnino, kako se bo razdelilo njuno skupno premoženje, kdo od njiju bo ostal v stanovanju oziroma postal najemnik, koliko časa bo potrebnega za razvezo ter kakšni bodo nastali stroški.
Sodišče na osnovi mnenja CSD, mnenja mediatorja, morebitnega izvedenca ter seveda vseh vpletenih strank, ki jih zasliši (zakonca, otroci, priče …), v korist otroka razsodi in določi razvezo ter odloči, komu bodo v varstvo, vzgojo in preživljanje pripadali otroci ter kdo od staršev je zanj dolžan plačevati preživnino.
Razdelitev skupnega premoženja v ločitvenem postopku: kaj morate vedeti?
Izredno pomemben del ločitve in ločitvenega postopka predstavlja tudi razdelitev skupnega premoženja, ki se v primeru ločitve s tožbo v ločitvenem postopku obravnava ločeno. Takrat je v prvi vrsti treba ugotoviti, kaj vse sodi pod skupno premoženje, sodišče pa pri razdelitvi slednjega upošteva finančno in zdravstveno situacijo vsakega od zakoncev ter njuno angažiranost in doprinos k ohranjanju gmotnega stanja družine skozi celotno obdobje zakonske zveze.
Zapletenost primera pri ločitvi s tožbo določa čas obravnave ter stroške, ki so povezani s tovrstno ločitvijo. Tudi tu je prvi strošek predlog za zahtevo razveze zakonske zveze, naslednji strošek je strošek obravnave, ki se seveda zviša, če je razprav več, sledita pa strošek sodne takse ter strošek odvetnika, če se zakonca zanj odločita. Skupni strošek lahko tako hitro naraste prek 1000 €.
Ločitev in ločitveni postopek sta, kot že rečeno, za večino neprijeten, stresen in žal tudi neizogiben del življenjske poti. Izredno pomembno je, da v tej situaciji ohranimo mirno kri, presojamo s trezno glavo ter si pravočasno poiščemo ustrezno strokovno oziroma pravno pomoč. Stremimo k temu, da dosežemo sporazumno ločitev, ki celotno zgodbo močno olajša ter za sabo pušča manj skrbi, stresa, zapletov, krhanja odnosov in grenkega priokusa.
