Iz Bovca se zapeljemo proti mejnemu prehodu Predel, s katerega se spustimo na italijansko stran, do slikovitega gorskega Rabeljskega jezera.
Pred prelazom z mednarodnim mejnim prehodom, nas najprej pozdravi vasica Strmec na Predelu. Večinoma počitniške hišice so prislonjene ob breg in razvrščene ob cesti. Vasico so nemški vojaki leta 1943 zaradi partizanskega napada na nemško kolono požgali in ustrelili 16 domačinov.
V ozadju Strmca je markantna donebna Loška stena, kjer se skalni skladi dvigujejo v nazobčenih dvatisočakih.
Nižje, že ob reki Koritnici, se razprostira naselje Log pod Mangartom, ki ga je novembra 2000 hudo prizadel zemeljski plaz. Nepredstavljiva količina kamenja, blata in vode je obrusila dolino do nerazpoznavnosti.
Tamkajšnji obiskovalci so nekdaj delali tudi v rudnikih svinca in cinka v Rablju v sosednji Italiji. Do Rablja so se vozili skozi 4,5km dolg predor, izvrtan pod Predelom naravnost v rudnik.
Med Strmcem in prevalom Predel je za mostom čez Mangartski potok, na višini 1090 metrov, odcep ceste na Mangartsko sedlo. Dvanajst kilometrov dolga cesta je speljana v drznih vijugah in skozi nekaj ozkih predorov. Sega najvišje na Slovenskem, do nadmorske višine 2072 metrov.
Kilometer pred prevalom Predel stoji ob cesti nad ruševinami trdnjave spomenik iz obdelanega kamna z likom umirajočega leva. Predel je močno zaznamovan s človeško zgodovino, ki ni rožnata. Avstrijci so v bližini prelaza Predel v začetku devetnajstega stoletja postavili trdnjavo. Tu je od leta 1809 potekal boj s francozi in večina avstrijske posadke je izgubila življenje. Avstrijski poveljnik Johan Hermann von Hermannsdorf je skupaj s posadko branil Predelsko trdnjavo do zadnjega moža. Padli so pokopani v grobnici pod cesto. Leta 1848 so postavili spomenik v obliki piramide in tri leta pozneje še simbol hrabrosti – lik ranjenega leva, ki priča o junaštvu v teh krajih.
Na prevalu in mednarodnem mejnem prehodu Predel, na nadmorski višini 1156 metrov, se cesta prevesi k ledeniškemu Rabeljskemu jezeru (959 mnm), in ga doseže v nekaj zavojih. Ob Rabeljskem jezeru je cestno razpotje, kjer cesta v levo vodi mimo avstrijske trdnjave do mejnega prehoda s Slovenijo na Predelskem prelazu. V desno pa nas cesta popelje mimo zahodnega obrežja jezera proti sedlu Sella Nevea.
Rabeljsko jezero je nastalo v morenski kotanji in je ledeniškega izvora. Ljudska pripovedka pa razlaga, da naj bi Rabeljsko jezero nastalo zaradi tamkajšnjih trdosrčnih prebivalcev, ko tuji ženi z detecem v naročju niso hoteli nuditi prenočišča. Usmilil se je le starček, ki je živel v koči na samem, na robu vasi. Ponoči je nastal silovit vihar. Voda je neusmiljeno naraščala in zalila vso vas. Ostala pa je le starčkova koča, na majhnem otoku sredi Rabeljskega jezera.
Kamenja, tudi zelo drobnega, je tu na voljo skoraj več kot trave, saj ga okoliški vrhovi kar obilno trosijo po starih senožetih, ki obdajajo Rabeljsko jezero. Površina jezera je 50 hektarov, ki pa se zaradi nanosov proda naglo zmanjšuje.
Rabelj (Cave del Predil) je bilo nekoč pomembno rudarsko naselje. Tu so od zgodnjega srednjega veka do pred nekaj let izkopavali svinčevo in cinkovo rudo. Slaba stran rudnika so bile težke odplake s težkimi kovinami, ki so pritekale v Koritnico in po njej v Sočo. Rudo so izpirali v Jezernici in jo z žičnico odvažali proti železniški postaji Boscocerde ter od tod po železnici v topilnico Podklošter. Leta 1989 so rudnik zaradi nedonosnosti zaprli, v spomin na njegovo dejavnost pa ostaja v Rablju rudarski muzej.
Rabeljsko jezero obdaja čudovita narava, ki na majhnem prostoru združuje vse tisto, kar ponujajo številne gorske destinacije skupaj. Bogata ponudba raznovrstnih tur, razgiban teren, čudovite in razgledne gore in bogata kulturna in naravna dediščina. Rabeljsko jezero, ki je ravno prav odmaknjeno in obdano s strmimi pobočji gora, je relativno varno pred večjimi urbanističnimi posegi. Tu bomo našli tisti prepotrebni mir in neokrnjeno naravo, ki sta tako redka v današnjem času.
