Najstarejši ladijski zvon na svetu so odkrili britanski raziskovalci na 516 let stari razbitini portugalske ladje, ki je bila najdene v bližini obale države Oman.
Predstavniki iz Guinnessove knjige rekordov so najdbo kmalu pregledali in sporočili, da je to najstarejši ladijski zvon na svetu. Poleg njega so odkrili tudi astrolab, ki je bil ena izmed zgodnjih navigacijskih naprav za plutje po oceanih.
Zvon je bil najden na razbitini portugalske ladje Esmeralda, ki je v začetku 16. stoletja plula ob Adenskem zalivu in plenila arabske trgovske ladje. Ladja se je potopila leta 1503, ko jo je presenetila močna nevihta in jo razbila na čereh.
Testi so pokazali, da je bil zvon izdelan leta 1498. Poleg zvona so odkrili še astrolab, ki je bil ena izmed prvih izumljenih naprav za navigacijo po morju. Izdelan je bil leta 1496 in je prav tako najstarejši do sedaj najden astrolab na svetu.
Astrolabi veljajo za najredkejše in najbolj cenjene artefakte, ki jih lahko najdemo na ladijskih razbitinah. Do sedaj so bili najdeni samo 104 primeri tega neverjetnega pripomočka. Astrolab ima premer samo 175 milimetrov in je težak 344 gramov. Analizirali so ga raziskovalci z univerze v Warwicku, ki so leta 2016 v ta namen potovali v Muscat. Pri sovjem delu so uporabili tehnologijo 3D skeniranja, s katero so potrdili identiteto najdenega predmeta.
Artefakte je odkril David Mearns iz društva Blue Water Recoveries, oceanograf, ki je leta 2001 odkril lokacijo potopljenih ladij HMS Hood in nemške ladje Bismark, kateri sta bili potopljeni med drugo svetovno vojno.
S pomočjo tehnologije laserskega skeniranja so lahko astrolab zelo natančno preučili in ga replicirali. Analiza je brez dvomom potrdila, da je najden predmet dejansko bil astrolab.
Pred tem odkritjem je za najstarejši ladijski zvon veljal zvon z ladje Mary Rose, ki se je potopila leta 1545, zvon pa je bil izdelan leta 1509. Naziv najstarejšega astrolaba pa je nosil astrolab s portugalske ladje Bom Jesus, ki se je potopila leta 1533, blizu obale Namibije.
Oba predmeta sta opisana v študiji, ki je bila objavljena v strokovnem časopisu The International Journal of Nautical Archeology.
Oglejte si že videoposnetek o tem:
