Onesnaževanje okolja



Naša atmosfera je majhen čudež narave. Vsebuje tako imenovane toplogredne pline, ki obkrožajo planet Zemlja.

Naš problem danes je, da koncentracija toplogrednih plinov (zlasti CO²) narašča. Toplogredni plini naraščajo zlasti zaradi industrializacije v zadnjih 150 letih. Emisije iz industrije, zasebnih gospodinjstev in prometa nenehno povečuje te koncentracije in naše ozračje segreva do visoke ravni. Zlasti so za to odgovorne industrializirane države. Medtem ko državljan Indije povzroča približno 1 tono CO2 na leto, evropski državljan povzroča 9 ton in državljan ZDA kar 20 ton na leto. V primeru nadaljnje emisije toplogrednih plinov se pričakujejo posledice kot so: povečane globalne temperature do leta 2100, zvišanje gladine morja do 90 cm, poplave obalnih regij in nizko ležečih otoških držav, širjenje puščav in taljenje ledenikov, krčenje gozdov, izumrtje živalskih in rastlinskih vrst, več milijonov beguncev, ki bodo izgubili svoje domove….

Podnebne spremembe so že eden glavnih vzrokov za naravne nesreče, kot so poplave in suše.

Onesnaževanje okolja v Evropi iz leta v leto narašča. Med najpogostejšimi toplogrednimi plini so ogljikov dioksid, ogljikov oksid, metan, žveplov oksid in nitrogen oksid.

Zato si na kratko poglejmo kako je to pomembno za naše nadaljnje življenje na našem planetu.

Onesnaževanje okolja

Med leti 1996 in 2006 se je CO₂ v Evropi zvišal kar veliko, kar pa so posledice zvišanja industrijskih odpadkov in onesnaževanja prebivalstva na splošno.

Od leta 1996 pa do leta 2006 se je količina ogljikovega oksida (CO) zmanjšala za skoraj 20 milijonov ton, kar je velik dosežek za tako velik upad v desetih letih. Količina metana (CH₄) se je v istem obdobju znižala za skoraj 6 milijonov ton. Zelo nevaren plin je tudi žveplov oksid (SO), ki se v stiku z vodo preoblikuje v žveplovo kislino. Žveplova kislina pa se v obliki kapljic izloča kot kisli dež. Med obdobjem desetih let se je količina zmanjšala minimalno, skoraj neopazno. Podobno spremembo je opaziti tudi pri nitrogen oksidu (NO).

Zdaj pa si natančno poglejmo še rezultate treh evropskih držav, in sicer Nemčijo, Slovenijo in Latvijo.

Graf prikazuje emisije toplogrednih plinov držav Nemčije, Latvije in Slovenije v letu 1996 in 2006. V raziskavi smo izračunali koliko ton odpadnega CO₂  pridela prebivalec Nemčije, Latvije in Slovenije. V letu 1996 je prebivalec Nemčije pridelav 11,44 ton emisij toplogrednega plina, v letu 2006 pa se je število emisij na prebivalca močno zmanjšalo, in sicer na 10,68 ton na prebivalca. Razlika v številki pomeni, da se je onesnaževanje okolja z CO₂ v Nemčiji v desetih letih močno zmanjšalo, kar pomeni velik napredek te države, še posebej na tako veliko prebivalstvo. Medtem pa se je v manj razviti Latviji nabralo 4,02 tone odpadkov na prebivalca v letu 1996. V desetih letih se je število CO₂ malo zmanjšalo. V letu 2006 je prebivalec Latvije pridelal 3,62 ton CO₂ na prebivalca. V naši državi pa je prebivalce v letu 1996 pridelal 7,69 ton odpadnega CO₂. Po pričakovanju ostalih dveh držav bi pričakovali, da se bo v Sloveniji število ton na prebivalca zmanjšalo po desetih letih. Glede na to, da je bolj razvita država Nemčija število zmanjšala pa je Slovenija v letu 2006 število še dodatno povečala. Slovenec je pridelal 8,28 ton na prebivalca kar je zelo blizu števila Nemčija. Po pričakovanjih bi morali število močno zmanjšati, mi pa smo to število žalostno povečali.

Graf nam prikazuje toplogredni plin CO v Nemčiji, Latviji in Sloveniji v letu 1995 in letu 2005. Ogljikov oksid nastaja v pečeh, ki dobijo premalo kisika, nahaja pa se tudi v izpušnih plinih motorjev z notranjim izgorevanjem. Prebivalec Nemčije je v letu 1995 onesnažil okolje z 79,2 kg ogljikovega oksida. V desetih letih se je to število zmanjšalo na 48,8 kg na prebivalca, kar je zelo spodbudno za tako veliko državo, medtem, ko je v Latviji leta 1995 prebivalec onesnažil okolje za 139,6 kg ogljikovega oksida. Za tako malo razvito državo z malim številom prebivalstva je to ogromno onesnaževanje okolja. V primerjavi z Nemčijo, ki je v desetih letih zmanjšala onesnaženje, je Latvija v desetih letih zvišala onesnaženje okolja na 148,4 kg na prebivalca. Slovenec je v letu 1995 pridelal 44,1 kg ogljikovega oksida. V obdobju desetih let pa je Slovenec zmanjšal onesnaženje za skoraj 5 kg na prebivalstva, kar je dobra pot do še večjega padca onesnaževanja. Glede primerjave prebivalcev Slovenije in Latvije je razlike v številu zelo malo, v onesnaževanju CO v okolje pa ogromno. Latvija je skoraj trikrat več onesnažila okolje z ogljikovim oksidom kot Slovenija.

Graf nam prikazuje emisije toplogrednega plina metana v Nemčiji, Latviji in Sloveniji v letu 1996 in 2006. Prav metan plin gre kriviti za skoraj 20 % dvig povprečja izmerjene temperature, vse od začetka t.i. “industrijske revolucije”. Metan vpliva tudi na razgradnjo ozonske plasti. Metan je močan toplogredni plin s kar visokim potencialom globalnega segrevanja v 100 letih.  To pomeni, da v povprečju stotih let vsak kilogram CH4 ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka masa CO2.  Prebivalec Nemčije je v letu 1996 onesnažil naš planet za  45,2 kg. Opazno je, da se je število odpadnega metana po desetih letih zmanjšalo za skoraj polovico, kar je velik napredek za tako državo. Prebivalec Latvije je v letu 1996 okolje za 39,2 kg metana. V primerjavi z Nemčijo je številka kar precej visoka. Vendar pa je Latviji uspelo znižati raven metana v desetih letih na 34,9 kg na prebivalca. V Sloveniji pa je bila raven metana na prebivalca 49 kg v letu 1996 in 2006, kar pomeni, da nismo nič prispevali k zmanjšanju onesnaževanja okolja z metanom. V obeh letih smo imeli najvišjo raven metana na prebivalca, medtem ko sta Nemčija in Latvija znižali onesnaževanje na prebivalca.

Graf prikazuje toplogredni plin SO v Nemčiji, Latviji in Sloveniji v letu 1995 in letu 2005.

Žveplov oksid se v stiku z vodo preoblikuje v žveplovo kislino. Ta se v vodnih kapljicah izloča kot kisli dež. Poleg požarov je kisli dež glavni vzrok odmiranja gozdov. V letu 1995 sta imeli Nemčija in Latvija približno enako vsebino onesnaževanja na prebivalca. Nemčija je imela 21 kg žveplovega oksida , Latvija pa je imela malenkost več , in sicer 21,8 kg  na prebivalca. V tem letu je Slovenija močno izstopala med primerjalnimi državami. Slovenec je onesnažil okolje z 63,7 kilogrami žveplovega oksida. Za tako majhno državo je to preveliko onesnaženje okolja. V letu 2005 pa smo pričakovali velike spremembe, vendar pa so nas podatki malo razočarali. Nemčija je vsebnost žveplovega oksida v desetih letih malo zmanjšala, kar je napredno za tako veliko državo. Latviji v desetih letih ni uspelo znižati SO v okolje in je ostala številka še vedno enaka. Slovenija je po desetih letih zmanjšala onesnaženost SO na prebivalca za skoraj 10 kilogramov, vendar pa je številka še vedno previsoka za tako majhno državo. Slovenec je v letu 2005 onesnažil okolje z žveplovim oksidom s 53,9 kilogrami. Kar pomeni, da smo premalo skrbeli kaj se bo v prihodnje dogajalo z našimi gozdovi.

Graf nam prikazuje toplogredni plin dušikov oksid v Nemčiji, Latviji in Sloveniji. Dušikov oksid je utekočinjen plin. V primeru požara pospešuje gorenje oziroma burno reagira z vnetljivimi materiali. Zelo strupen je pri vdihavanju, deluje pekoče na oči, dihalni sistem in kožo. V letu 1995 je Nemec onesnažil okolje za 26,3 kg dušikovega oksida. Po desetih letih se učinkovitost zmanjšanja onesnaženosti v Nemčiji dobro opazi, saj je prebivalec Nemčije pridelal 17,5 kg dušikovega oksida. Medtem pa je v Latviji leta1995 prebivalec pridelal 17,5 kg dušikovega oksida. Po desetih letih bi pričakovali, da se bo številka zmanjšala, kar pa se zgodi obratno in ostane ista količina na prebivalca.  V primerjavi z Nemčijo in Latvijo pa je Slovenija imela veliko več onesnaženja v letu 1995 in 2005. V letu 1995 je prebivalec onesnažil okolja za 8 kg več kot prebivalce Nemčije. Čeprav smo onesnaženje v letu 2005 zmanjšali, smo imeli še vedno preveč odpadnega dušikovega oksida v primerjavi z ostalima dvema državama.

Glede na dane rezultate naj bi vsaka država začela z ločevanjem odpadkov in zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov. Pri tej akciji pa bi bilo potrebno ljudi še bolj podučiti o onesnaževanju. Veliko ljudi še danes ne ločuje odpadkov in jih še vedno sežigajo, pri  tem pa se izločajo različni plini, ki potem uničujejo naše okolje in povzročajo ozonsko luknjo. Zato bi lahko predlagali naslednje ukrepe za zmanjševanje onesnaževanja okolja:

  • Zaposlitev ljudi, ki bi kontrolirali ločevanje odpadkov
  • Visoke denarne kazni za ljudi, ki bi še vedno sežigali odpadke
  • Proizvajanje avtomobilov na drugo gorivo oz na gorivo, ki bi imelo manj izpušnih škodljivih snovi za okolje
  • Predelovanje odpadkov v nove proizvode, itd.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*