Popotovanje v preteklost



Petek 13., sneži. Že nekaj dni prej sem bila obveščena, da naj počasi pričnem kuriti v štedilniku na drva, ker se bo dalo prekajevati meso. Ja, pri nas delamo še po starem, no moji starši delajo. No, bil je petek, zunaj sneg in sem zakurila prvič. Čista romantika. Vsaj meni se je zdelo. In sem pomislila na kaj več. Namreč uživam v kuhanju in glede na to, da je kuhinja v kateri je štedilnik prazna, sem se odločila, da jo bom si prisvojila in poizkusila uživati ter ustvarjati v njej.

Popotovanje v preteklost

Sobota, sneg, sonce in meglice. Dopoldne grem fotografirati malo naravo, ki je bila čudovita, vendar v meni je bilo, da moram zakuriti štedilnik, pod nujno, zaradi mesa. In sem ga. Nalagala sem drva na ogenj. Da, drva, les, suh les, majhne kose lesa, ki so suhi in zelo hitro gorijo. In tako sem morala nalagati in nalagati in nalagati. In štedilnik in prostor se je ogreval in ogreval. In ker sem imela vroč štedilnik sem se odločila, da nekako ga moram uporabiti. Moje telo je kričalo in zahtevalo, da naj pripravim kruh. Vendar v meni je bil strah, dvom, da se ne bo spekel. Kako bom vedela, ali je pečen ali ne? Saj ne pečem prvič kruha, vendar še nikoli v štedilniku na drva. To sem samo opazovala babico, ki ga je pekla, ko sem bila še mala. Takrat mi je dala tudi košček testa, da sem ga lahko gnetla.

Odločila sem se. Iz hladilnika vzela kvas, moko, sol, sladkor, mlačno vodo in zamesila testo. Dala sem ga na stol poleg štedilnika in po nekaj minutah, ko sem pogledala je že malo vzhajal. Zato sem ga že zelo zgodaj pregnetla in pustila, da vzhaja še enkrat. Vendar ponovno sem pustila zelo malo časa, ker sem imela občutek, da zelo hitro vzhaja. Nazadnje sem testo dala na papir za peko na malem pekaču, ki sem ga imela ravno pri roki. Testo sem oblikovala v hlebček, ter ga raztegnila, da ni bil previsok. Strah dela svoje in želela sem si, da mi peka uspe že v prvo. Ko je hlebček vzhajal še malo, sem dala v pečico, ter pustila v njej celo večnost in še malo. V električni pečici bi se tak hlebček spekel v pol ure, tukaj sem ga pustila več kot uro. Ko sem kruh končno ga vzela iz pečice, sem ga obrnila okoli in potrkala po spodnji strani kruha. Čisto narahlo. Če odmeva, to pomeni, da je kruh pečen. Takšna mala skrivnost naših babic. Čez čas sem ga prerezala in bil je pečen.

Medtem pa, ko se je kruh pekel, ter hladil, pa nisem mogla sedeti križem rok, ter sem že drugič v enem tednu se spravila delat testenine. Domači rezanci in široki rezanci. Zamesila sem jih na roke, vendar sem jih razvaljala in razrezala s strojčkom za rezance. Tokrat sem naredila samo rezance, ki so najboljši v domači, goveji juhi, lahko pa tudi v katerikoli bistri juhi.

Pripravila sem jih tako, da sem v moko dala sol, malo premešala, dodala jajca in malo vode, ter zamesila srednje trdo testo. Testo sem razdelila na več manjših hlebčkov, saj sem se zaradi vročega prostora bala, da se bo testo prehitro izsušilo in bo pokalo. Tiste hlebčke, ki so bili preveč, sem zavila v plastično vrečko. Ostale pa razvaljala na pravo debelino in nato razrezala. Potem sem to ponovila še z ostalimi hlebčki. Se pa še vedno spomnim babice, ki je testo valjala na roke, testo posušila ob štedilniku, ter ga nato čisto na tanko z nožem razrezala. To so bili tisti pravi rezanci. Tudi njihov okus je bil čisto drugačen.

Prav tako sem poizkusila narediti tudi testenine brez jajc, samo moka in voda, vendar mislim, da niso najbolj uspeli. Naše babice so že vedele zakaj se kaj uporablja, ter da je jajce vezivo, ter tudi barvilo, ker so jajčni rezanci take lepe rumene barve, moji, brez jajc pa so bili čisto bledi, beli.

Povzetek receptov iz besedila:

Kruh
Sestavine:

½ kg moke
½ kocke kvasa
Sol
Sladkor
Vodo po občutku

Potek dela:
Na dno posode damo 2, 3 ščepce soli, nanjo damo moko, saj sol in kvas ne smeta v našem primeru priti v stik. V moko naredimo jamico. V jamico damo ščepec ali dva sladkorja, saj to je hrana kvasovkam iz kvasa, ter nadrobimo kvas. Počasi zlivamo v jamico mlačno vodo. Če v vodo damo prst, ne sme biti premrzla, ne preveč vroča, saj tako kot nas, tudi kvasovke zebe, ali pa jim je vroče in ne delujejo pravilno. Zamesimo testo, ki ne sme biti premehko, ne preveč trdo. Mesenje dokončamo na deski ali mizi, ter damo testo nazaj v pomokano posodo, da se ne prime posode. Ko prvič vzhaja, zgnetemo, ter damo nazaj vzhajat. Ko vzhaja še drugič, iz testa oblikujemo želeno obliko, ter damo na pekač, ter pustimo, da še zadnjič vzhaja, vendar ne predolgo. Pekač damo v ogreto pečico, ki smo jo ogreli na 200 stopinj Celzija, po 10 minutah pa jo spustimo na 180 stopinj Celzija in pečemo še 30 do 45 minut, te temperature in čas so za električne pečice, brez ventilatorja, pri kruhu namreč ni priporočljivo uporabljati ventilator. Pečen kruh ohladimo preden ga razrežemo.

Jajčne testenine
Sestavine:

1 jajce
100 g moke
Sol

Potek dela:
Moko damo v posodo, naredimo jamico v katero ubijemo jajce, ter solimo. Iz mase zamesimo testo. Če je potrebno dodamo še malo vode, da je testo dovolj mehko. Testo razvaljamo, posušimo, če bomo rezali na roke ali delno posušimo, če režemo s strojčkom. Ko testo razvaljamo, nastane blek. Če ga bomo rezali na roke, ga z nožem zarežemo, ter vse dele zavijemo kot rulado, ter rulado razrežemo. Če režemo s strojčkom je bolje, da že prej režemo tolikšne kose, kot jih želimo dati v juho.

Sem Klavdija Hiti in sem v kuhanju samouk. Ker opažam, da moja in mlajše generacije ne znajo kuhati, sem odprla podjetje, ki nudi tečaje kuhanja pri vas doma. Najdete me na spletni strani www.dobrazlica.si, ter na Facebooku pod Dobra žlica.

Ter še par besed o zgodbi. Zanima me preteklost, tradicija, kaj so jedli naši predniki, ki jim sploh ni bilo potrebno nič kupovati v trgovinah, saj so vse naredili in pridelali doma. Sedaj pa nam je pretežko na okenski polici posejati solato, ter se tudi kdo najde, ki ne ve, kako skrbeti zanjo. Čas je tako hiter. Prav zato, je tako težko priti do tistih okusov, v katerih so uživali naši predniki, mi pa jih ne poznamo. Kruh iz krušne peči je namreč čisto drugačen, kot tisti iz trgovine. Vrnimo se skupaj v preteklost in okusimo tiste pozabljene okuse.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*