Postanimo gospodar svojega stresa!



Besedo stres slišimo na vsakem koraku, saj ga vsi doživljamo vse pogosteje na lastni koži. Iz lastnih izkušenj vemo, da težave in napetosti, s katerimi se srečujemo, neugodno vplivajo na naše počutje. Smo brezvoljni, utrujeni, hitro se razjezimo, smo nerazumevajoči, nepotrpežljivi. Trpijo naši odnosi in predvsem mi sami. Dolgotrajnejša izpostavljenost stresu ima dolgoročne posledice, saj negativno vpliva na naše zdravje.

Stres

Kaj je pravzaprav stres? Je odziv našega organizma na določeno nevarno situacijo. Dejavniki odziva so lahko zunanji ( napad, ropot, pok, nesreča) ali notranji ( strah, žalost, jeza, nerazumevanje). Naš organizem se vedno odzove na način, ki telo v hipu spravi v stanje hitrega in učinkovitega ukrepanja. To reakcijo imenujemo tudi reakcija » boj ali beg« , ki v organizmu steče vedno, kadar ta oceni dogajanje za ogrožajoče ali obremenjujoče.

Danes je tempo življenja takšen, da se prepogosto sproža simpatik, saj smo pogosto izpostavljeni stresnim situacijam. To je vzrok porušenega ravnovesja med aktivnostjo in počitkom. Saj pride do stresnega odziva, mobilizira se energija, ni pa fizične dejavnosti, s katero naj bi se ta stresna energija sprostila. Posledice tega so številne težave in bolezni.

Simptomi stresa

Delimo jih lahko na tri področja:

  • vedenjski
  • čustveni
  • telesni

Pod vedenjske simptome stresa razumemo kričanje, jok, grizenje nohtov, preklinjanje, zvečano kajenje, pretirano uživanje alkohola, uživanje pomirjeval, nedokončane naloge, pomanjkanje samospoštovanja.
Med čustvene simptome  stresa pogosto prištevamo pozabljivost, napetost, depresivnost, pomanjkanje odločnosti, žalost, strah, zaskrbljenost, razdražljivost, neučakanost, živčnost, vznemirjenost, slabo koncentracijo.
Telesni simptomi  stresa so pogosto visok krvni pritisk, glavobol, želodčne in prebavne težave, alergije, kožne bolezni, tresenje, utrujenost, motnje spanja, padec imunskega sistema,  vrtoglavica.

SPROSTIMO SE

Nasprotje stresa je sprostitev. Ko se sprostimo se v nas sproži drugi del avtonomnega živčevja, imenovan parasimpatik, ki skrbi za obnavljanje  življenjske moči. Njegovo delovanje   povzroči nižanje krvnega tlaka, počasnejše bitje srca, izloča se slina in prebavni sokovi, zožita  se zenici, zavre se izločanje adrenalina. Ko se začnemo telesno in čustveno- miselno  umirjati, se začne aktivirati parasimpatik, ki krepi organizem, ohranja in obnavlja naše energijske zaloge.

KAJ LAHKO STORIMO, KO OPAZIMO SIMPTOME STRESA?

Najhitrejša metoda sproščanja je humor. Nasmejte se do solz, do onemoglosti:
Ko sem bil jaz toliko star

Dedku je 18 letni vnuk šel že pošteno na živce, ker je sedel cele dneve za računalnikom, zato je stopil do njega :
Ko sem bil jaz toliko star , kot ti, smo šli s kolegi v Trst, zavili v prvi bordel, jim vse spili, vse pojedli, vsem puncam pogrizli  joške, poscali šank, potem pa odšli, ne da bi plačal!«
Vnuku je bila ideja všeč. Po dveh tednih se vrne , cel razbit in povit, pa ga dedek vpraša:
»Ja kaj pa si delal?«
» Hja isto kot ti…. Šel sem s kolegi v Trst, zavili smo v prvi bordel, jim vse spili, vse pojedli, vsem puncam  pogrizli joške, jim poscali šank, hoteli it, ne da bi plačali, pa so iz zadnje sobe stopile tri gorile in nas nalomile!«
» S kom pa si šel v Trst?« vpraša dedek
Vnuk odgovori: » s turistično agencijo Kompas, pa ti?«
»S partizani!!!«

  1. Vpišite se na Jogo smeha in se smejite , ker smeh je pol zdravja. Telo se nam sprosti, dobimo občutek notranjega zadovoljstva in miru. Tudi druženje in pogovor »smejalcev« prinese občutek notranjega miru.
  2. Dnevno si vzemite čas za izvajanje tehnike dihanja , vsaj 10 minut na dan. Uporabimo lahko preprosto vajo, tako da se po turško usedemo v mirnem kotičku , roke položimo na kolena, zapremo oči in se osredotočimo na dihanje. Pričnemo z počasnim , osredotočenim vdihovanjem  skozi nos in  izdihovanjem skozi  usta . V mislih se odpravimo na svoj najljubši kotiček, morebiti je to ležanje v prijetno dišeči travi, jadranje na oblaku, nekam kjer lahko uživamo , kjer smo srečni in brez skrbi .Ko se v mislih ponovno vrnemo v telo, se pospeši naša energija, čutimo notranji mir.
  3. Redno se gibajte, lahko je to joga, tek, telovadba, pilates, gorništvo, sprehodi, plavanje, aerobika. Vsaj 10 minut na dan. Zavrtite si najljubšo glasbo in zaplešite po stanovanju, vse vzemite kot igro.
  4. Meditirajte, saj je meditacija zelo pomembna , da se notranje umirimo, posebno zaradi stresa, ki smo mu nenehno izpostavljeni. Notranja umiritev telesu pomaga da se začne samo zdraviti.
  5. Razvade – tudi nanje ne smemo pozabiti .Prekomerno uživanje alkohola, kajenje , uživanje drog, uživanje neredne in nezdrave hrane, nam dolgoročno pusti posledice na našem zdravju.  Kajenje povzroča raka, srčne bolezni in bolezni dihal. Vprašajmo se kaj nam je pomembneje: dolgoročno zdravje telesa ali kratkoročna zadovoljitev čustvenih potreb?
    Vse razvade nas vodijo v hormonsko izgorelost- neravnovesje .

Ko se lotimo obvladovanja stresa, je pomembno da prisluhnemo sebi, da ugotovimo, na kakšen način lažje obvladujemo težave, kakšen je naš »stil« reševanja problemov. Kombinacija različnih metod obvladovanja stresa je pogosto najuspešnejša.

V letu 2014 vam želim čim manj stresa in veliko smeha!

2 komentarja

  1. Osebno mi proti stresu najbolj pomaga šport, šport in še enkrat šport! Po konkretnem treningu in sproščujoči savni se počutim kot prerojena. Zdi se mi, da gre predvsem za to, da svojo pozornost preusmerimo iz negativnih misli na neko drugo stvar, ki jo počnemo in ko se spet spomnimo na stresno situacijo se nam morda ne zdi več tako velika in pomembna.

  2. mitja ribarič

    imam kolega, ki je vedno dejal: ko grem tečt (redna popoldanska vadba) imam v glavi vedno čez sto (100) problemov. ko pridem domov in grem pod tuš, jih imam samo še tri (3). luštno ne??!!

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*