Regrat je prva pomladanska vitaminska bomba



V našo prelepo deželo prihaja počasi pomlad. In z njo prva in najboljša vitaminska bomba, Regrat.  Prvi nazobčani listki poženejo že zelo zgodaj, ko se zemlja samo malenkost ogreje. Takrat je regrat najboljši za solato ali dodatek k ostalim solatam. Vsekakor je z malo dodatka odličen in hranljiv obrok. Pozneje, ko se razraste in oblikuje cvet, pa ga v prehrano skoraj ne vključujemo več in mu delamo veliko krivico. Korenina pa je uporabna še takrat, ko se že pojavijo regratove lučke.Regrat

Za igro so pa še kako zabavne. Regrat raste po travnikih, ob poteh, po opuščenih njivah in med grmovjem po celi naši bogati deželi. Prvi pomladanski listi regrata vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in sterole. So bogat vir vitaminov A (10mg), B in C (36mg), kalija (379) in drugih mineralov (kalcij, natrij, magnezij, železo). Holin v regratu deluje na delovanje živčevja in pomaga pri presnovi maščob. Glikemični indeks regrata je 15, ima pa samo 49 kcal na 100g. Vsebuje 85,7% vode, 3,5% vlaknin, 3%beljakovin (primerjava s špinačo, ki vsebuje 6%), samo 1% maščob.

Zaradi grenkega okusa, se je v davni preteklosti regrat uporabljal zgolj kot zdravilo. Šele v 17. stol. so francoski in italijanski kuharji začeli s pripravo kulinaričnih posebnosti te rastline. Morda ne veste (jaz tudi nisem), da smo Slovenci narod, ki poje največ regrata na svetu. Drugi narodi ga še vedno smatrajo, bolj kot ne, za nadležen nekoristen plevel. Po svetu se pojavlja preko 500 nazivov za regrat. V Sloveniji ga poimenujejo po svoje praktično vsa slovenska narečja. Nekatera od njih so: Pizdonkola (Istra), Farška plata (Gorenjska), Karnariga (Vipavska dolina), Radičkula (Kras), Ftujnka (Gornje posočje), Žhtevnca (Kobarid z okolico), Mlečk (Cerknica), Jergot (Dolenjska), Rjigrat (Posavje), Žntiwnca (Bovec), Redl (Koroška), Regvant (Prlekija), Kounjski rodič (Brkini).

Ko regrat nabiramo, je najboljše, da ga že na njivi sproti očistimo, tako ga doma samo še operemo. Če imamo čas, je najbolje, da ga nabiramo sproti vsak dan. Tako je tudi pranje veliko krajše, saj ga peremo le manjšo količino. Jedi, ki jih pripravljamo iz lističev je veliko in je edina omejitev naša domišljija. Napisala sem samo nekaj idej: Namaz iz lističev: oprane lističe sesekljamo in dodamo skuti , kisli smetani, avokadu, maslu… Regrat je tudi zelo dober z praženimi jajčki. Narezane lističe lahko dodamo raznim juham. Posebej se poda h krompirjevi. Lahko pa skuhamo regratovo juho. Naredi se enako kot špinačna, le da namesto špinače uporabimo regrat. Regrat je lahko tudi odlična priloga. Malo ga podušimo na maslu ali le pokuhamo in začinimo z oljčnim oljem. Lahko ga dodamo krompirju, polenti… Omako iz regrata skuhamo enako kot špinačno. Ja je odličen nadomestek špinače zgodaj spomladi. Zelenjavne polpete ravno tako lahko obogatimo z regratom. Samostojna jed je lahko regrat s krompirjem in jajci, popečenim pršutom, ocvirki, popečenimi kruhovimi kockami s česnom, s topinamburjem  in še nešteto variant. Regrat se odlično poda, kot posteljica, pod razne rižote, testenine ali kot dodatek le tem. Meni osebno je ljuba solata s pomarančo, korenčkom in nasekljanim regratom in ingverjem. Je lahko precej cenejša varianta rukoli. V zmešančkih je krasen dodatek. Na sladko pa lahko lističe s skuto ali orehi naredimo nadev za zavitek ali potico.

Regratove cvetove pa že malo manj uporabljamo za pripravo hrane. Regratov med je verjetno med bolj poznanimi. Prav tako pa lahko iz cvetov naredimo cvrtje. Podobno kot cvrtje iz bezgovih cvetov. Cvetove pomočimo v testo, ki ga naredimo na osnovi goste mase za sladke ali slane palačinke. Masi lahko dodamo razna zelišča, začimbe ali parmezan. Ocvrte cvetove odcedimo na papirnatih servietkah in posujemo z različnimi posipi. Zraven paše čaj z medom.

Regratove korenine so uporabne predvsem jeseni. V zemljo čim globlje zarežemo pod korenino. Korenino nato s ščetko operemo in narežemo na kolobarje, nastrgamo ali naribamo. Posušimo za čaj. Čaj je odlično čistilno in odvajalno sredstvo, zato je potrebno biti malo previden. Surove korenine pa uporabimo za dodatek pireju, skuhamo čaj ali samo malo popražimo in naredimo aromatično omako z dodatki.

Skratka regrat je zastonj, dobra in vsestranska hrana, ki je lokalna, sveža in sezonska. Če pa ga še sami nabiramo, se gibljemo na svežem zraku (vsaj upam, da ga ni, ki bi ga nabiral kje ob avtocesti ali bližini umazanih tovarn) in s tem še bolj poskrbimo za svoje zdravje.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*