Šah definitivno ni šport v pravem pomenu besede, saj takrat telo miruje. Lahko pa ga definiramo kot pasivni šport, saj pri šahu uporabljamo samo roke in glavo, da premikamo figure po šahovnici. Bodimo realni, brez fizične vadbe ni želenih rezultatov. Kot miselna igra šah spada v zahtevnejšo kategorijo in se tega ˝športa˝ ne more naučiti kar vsakdo. Vsaka poteza mora biti premišljena in vsaka figura dvakrat zavarovana, če hočemo dati nasprotniku ˝mat˝ ali po domače povedano , napademo kralja tako, da nima več možnosti umika.
Kot sem že napisala, šah je primeren za razvijanje strategije in priprave plana. Pri tem pa izpostavimo telo zasedenosti, kar ni naše naravno stanje. V preteklosti ni bilo toliko umskega dela kakor ga lahko zasledimo danes. Življenje je bilo preprosto. V recesiji lahko priredimo boje za preživetje. Se znajdeš na cesti tudi ko nimaš denarja? Imaš pa zdrave noge.
Zakaj je pomembno, kako se premikajo figure po šahovnici, saj to so mrtvi objekti in ne morejo namesto nas opraviti dela. Tako kot konj ne more skakati namesto nas, tudi lovec ne more loviti namesto nas. Saj je konec koncev tako, da si moramo vsi sami loviti hrano, če nočemo biti lačni. Razen v primeru, če lahko lovca plačaš za opravljeno delo. Koliko plačati lovcu za storitev? In kje v šahu vidijo denar? Obstaja knjiga z naslovom ˝Šahirazada˝, v kateri so opisane raznorazne situacije ali problemi, ki se pojavijo s premiki figur po šahovnici. Ena izmed situacij se imenuje ˝nevidni skakač˝.
Preteklo je že veliko časa, odkar so šah začeli uporabljati za razmislek, postavitev figur je pomenilo postavitev ciljev v življenju. Zakaj ljudje igrajo šah? Zato, ker hočejo, da se v njihovem življenju kaj spremeni. Vendar v realnosti temu ni tako, saj če nimamo kondicije, se ne moremo premikati po šahovnici življenja kot konj. Ker je preteklo ogromno časa, odkar so izmislili to igro, se tudi osebe, ki igrajo to igro, imenujejo drugače kot v preteklosti.
Črni konj se je skril belemu nasprotniku. Kako mu je to uspelo? Ukradel je nevidni prašek, prašek, ki te ob zaužitju le tega naredi nevidnega,kot se lahko to zgodi v ˝Čudežni deželi˝, če se sprehodite poiskat Alico. Če ni kondicije, ne moremo ubrati krajše, ne pa nujno lažje poti za dosego cilja – ulov. In tako lahko oba, konj in lovec, opravljata manevre na šahovnici, vendar s tem, da nasprotnika matiraš, torej napadeš kralja, nisi v življenju dosegel ničesar drugega kot kratkotrajno zmagoslavje. Ko vstaneš in noge ne opravljajo svoje funkcije gibanja tako, kot bi morale, se hitro vrneš v realnost.Kaj je lahko boljšega od tega, da te delo, ki ga opravljaš veseli, da je posledica hobija, nečesa, kar zapolni tvoj prost čas. Vendar šah ni delo, ni fizičnih premikov, razen z glavo in rokami, ostalo miruje, kako te lahko potemtakem hobi veseli, saj ga nisi uspel pretvoriti v realnost. In kot glavni problem pri šahu lahko omenimo pasivnost. Pasivnost pa ni ena izmed komponent, ki tvorijo šport. Šport je gibanje celega telesa, ne samo glave in rok, torej potemtakem šah ni šport. Lahko pa, da vi menite drugače?
