Preberite.si

Velikokrat, dovolim si reči prevečkrat, slišim tarnanje nad tem, da čas beži. Nato se v meni porodi razmislek o odnosu, ki ga imamo ljudje do časa. 

Dan ima 24 ur, 24 ur pa ni malo za samo en dan, v katerem imamo možnost izbrati, kaj bomo počeli, o čem bomo razmišljali in ali se bomo povezovali. Lahko izberemo, kdaj si bomo vzeli čas zase, in spet le sami opredelimo, kako se bomo gibali skozi čas.

Tako ja, dragi bralci, predstavljajte si, da čas v resnici stoji in smo mi tisti, ki se gibamo skozenj. Razumljivo je, da živimo v hitrem tempu, in prav tako je jasno, da bi radi svoj čas preživeli čim bolj kakovostno. Kadar izberemo in počnemo, kar nas veseli, lahko dojamemo, da imamo v resnici neprecenljivo možnost, da določimo, kaj bomo počeli, in si organiziramo svoj čas.

Zgodi se, da ljudje večino svojega časa posvetimo dejavnostim, ki nam niso blizu. Zamislite si na primer službo, v kateri ne opravljamo svojih nalog s srcem, ker to, kar delamo, preprosto ni nekaj, kar počnemo z veseljem. V tem primeru nas pozove EGO in nas nagovarja k nezadovoljstvu, češ, da nekaj počnemo ZA DRUGE. Kmalu se znajdemo v vlogi žrtve, ki v sebi dojema, da nam zunanji dejavnik postavlja merila tudi za to, kako bomo preživljali čas, ki nam je dan. S tako naravnanostjo se naše življenje kaj hitro v naših očeh zdi pomanjkljivost. S takim odnosom do časa, ko menimo, da ure porabljamo na ukaz druge osebe, pa je seveda videti, da čas beži, saj ga s takim pogledom na nek način sami podarjamo.

Izhajam iz svojega primera in lahko povem, da sem v neki točki svojega življenja preprosto izbrala, da sledim sebi in se gibam skozi čas, kakor v sebi čutim. Zdi se mi, da se je čas ustavil in da gre naprej le takrat, ko ustvarjam. Prav tako se mi zdi, da v enem samem dnevu naredim toliko stvari, da se čudim dejstvu, da za vse, kar počnem, porabim le en dan. Včasih se nasmejim misli, da se mi zdi, kot da je v mojem dnevu skrit ves teden.

Vsi tisti, ki menite, da vam čas beži izpod nadzora, se najprej vprašajte:

• zakaj tako zaznavate?
• kaj imate od tega?
• kako gledate na čas?

Kot pri vsaki stvari je najprej pomembno ozaveščanje, da v sebi pridemo do vzroka in poiščemo prepričanje, zaradi katerega smo opredelili tak odnos do časa.

Za vsemi našimi vedenji, vključno z zaznavo, stoji prepričanje, ki ga gojimo v sebi. Da bi lahko spremenili odnos, je najprej pomembno staro sliko razumevanja časa nadomestiti z novo sliko in drugačnim razumevanjem.

V resnici je vse tako, kot se ti zdi! Ker to velja za vsakega, to preprosto pomeni, da je čas zame nekaj drugega, kot je zaznava časa za drugo osebo. Čas pa je še vedno samo eden.

Kar želim povedati, je predvsem ozaveščanje dejstva, da čas samo JE. Torej smo mi sami glavni dejavnik, ki ga opredeljujemo. In sami lahko tudi določimo odnos, ki ga bomo imeli do časa.

Ponujam vam zanimiv izziv za drugačno dojemanje in novo predstavo. Zavedam se, da ima vsak svoje dejavnosti, zaposlitev in družino, ob vsem tem pa tudi željo vzeti si dragocen čas zase.

Najprej dan razdelimo na štiri dele. Za vse to, kar je vsem nam pomembno, lahko rečemo, da ima dan štirikrat po šest ur:

• 6 ur za spanje,
• 6 ur za aktivno delo,
• 6 ur za družino, druženje in povezovanje ter
• 6 ur samo za nas.

Sedaj lahko vsak vidi, da v resnici dan sploh ni tako kratek. Vsak si lahko izbere svoje prioritete in čas razporedi po svoji volji. Morda si bodo nekateri vzeli več časa za spanje in manj za druženje, spet drugi več aktivno delate in boste manj časa spali. Nisem napisala formule 4 x 6, da bi ji točno sledili, temveč v želji, da v sebi ozavestite, da ste edino sami gospodar svojih misli, svojega časa ter svojega življenja.

Predstavljajte si uro in sebe, kako korakate v njej. Realno gledano na fizični ravni ne moremo stopiti nazaj. Lahko pa gremo naprej in se gibljemo skozi čas, kakor sami zase izberemo.

Zavedanje časa je pomemben vidik življenja, kakor je pomembno zavedanje sebe. Čas ni vaš gospodar in vi niste njegov služabnik. V kolikor bo za vas lažje, si zapišite, kaj vse nameravate storiti v naslednjih 24 urah, in se tako tudi sprehodite skozi čas, ki vam je na voljo.

Predstavljajte si, da čas samo je. Stoji na mestu in nikamor ne beži. Ravno s takim razumevanjem si omogočamo sprejemanje drugačnega pogleda in hkrati posvojimo nov koncept o času. S tem pa izboljšamo tudi svoj odnos, ki ga imamo do časa. Natančneje odnos, v katerem izhajamo iz prepričanja, da čas beži.

Poglejmo si še preprosta primera, ob katerih lahko zaznamo, da imamo glavno vlogo tudi pri tem, ali gre čas počasi ali beži.

• Zamislite si klepet z dobrim prijateljem. Sploh ne dojamete, a minile so že tri ure. V tem času ste bili tako brezskrbni in sproščeni, da se vam je res zazdelo, kot da je čas zbežal, medtem ko ste le stali in uživali v druženju. Torej je bila vaša percepcija časa, kot da časa v resnici sploh ni.
• V naslednjem primeru pa si predstavljajte čakalnico pri zdravniku. Naročeni ste ob 9.30, ura je 10.00 in niste videli še nikogar, ki bi izstopil iz ambulante. Ja, ta čas se za vas vleče kot žvečilni. Nimate nadzora, nič se ne spreminja in urni kazalci se gibajo neverjetno počasi.

V tem primeru je vaš odnos do časa čisto drugačen.

To ne pomeni, da je čas v tem primeru nekaj drugega. Čas je vedno enak, minuta traja 60 sekund in ura traja 60 minut. Kako se vi gibate v času in kakšno pozornost namenjate času v vašem življenju, igra glavno vlogo.