Smučarski skoki so se razvili iz terenskega smuka, ko so pričeli smučarji preskakovati naravne ovire. Med pionirje smučarskih skokov štejemo Zimmermana iz Telemarka in izdelovalca smuči Sondreja Nordheima. Približno leta 1920 se menja slog skakanja saj pride do značilnega pregiba telesa v kolku, pozneje pa se slog spreminja v pravo ležanje na smučeh, najprej z rokami naprej, potem z rokami ob telesu in nazadnje z rokami nazaj. Smučarski skoki so tudi disciplina na olimpijskih igrah in sicer že od vsega začetka (od leta 1924).
Leta 1934 so po zaslugi Stanka Bloudka in Janeza Rožmana zgradili prvo veliko skakalnico v Planici na kateri je Norvežan Birger Ruud še isto leto dosegel nov svetovni rekord 92 m. V dolini pod Poncami so se rodili smučarski poleti. V Planici se je skakalo daleč kot nikjer drugje na svetu, svet je stremel, mnogi so Planici zavidali. Leto 1936 je bilo zgodovinsko, saj je mladi Avstrijec Sepp Bradl doskočil pri rekordnem 101 m. Prvi mejnik v zgodovini smučarskih poletov je bil premagan. Kljub pričetku druge svetovne vojne je leta 1941 Nemec Rudi Gering pomaknil svetovni rekord na 118 m. Po osvoboditvi se je leta 1948 na listo rekorderjev vpisal Švicar Tschanen (120 m), enako daljavo je dosegel tudi naš lovec na daljave Janez Polda vendar je ob doskoku z rokami podrsal po snegu.
Velike skakalnice pa so začeli graditi tudi drugod, Nemčji – Obrestdorf, Avstriji –Kulm, Norveška – Vikersund, Češka- Harakov, ZDA –Ironwood. S tem je zlata doba Planice za nekaj časa minila. Nekako v tolažbo pa je Jože Šlibar leta 1961 v Oberstdorfu postavil svetovni rekord, poletel je 141 m. Inženirja Lado in Janez Gorišek pa sta že imela v mislih še večjo planiško letalnico, ki je postala stvarnost pozimi leta 1969. Leta 1971 je končno popustila tudi FIS (mednarodna smučarska zveza) in končno priznala smučarske polete. Kot nagrado za pionirsko delo na področju smučarskih poletov so Planici dodelili organizacijo prvega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih na katerem je zmagal legendarni Walter Steiner ( Švica) , najboljši domačin pa je bil Peter Štefančič in sicer deseti. Leta 1994 se je v Planici zgodil nov mejnik v smučarskih poletih saj je bila preskočena 200 m znamka (Finec Toni Nieminen). Planica je dolgo veljala za največjo skakalnico na svetu, v zadnjih letih ji je primat prevzela letalnica v Vikersundu, ki ima tudi v lasti svetovni rekord , ki znaša 246,5 m.
V Planici se bo obstoječa velikanka povečala, tako, da se bo planiška letalnica spet lahko vključila v boj za svetovni rekord, saj naj bi se na prenovljeni letalnici letelo preko 250 m.
Smučarski skoki so olimpijska disciplina, kjer tekmovalci skačejo za medalje na srednji in veliki skakalnici, ekipna tekma na veliki skakalnici pa je na sporedu od leta 1988. Na olimpijskih igrah leta 2014 so prvič nastopile tudi predstavnice nežnejšega spola in sicer na srednji skakalnici.
V smučarskih skokih je bil uveden tudi svetovni pokal in sicer leta 1979, tekmovanje se prične na severu Evrope v novembru (Lilehamer ali Kussamo), tradicionalno pa se zaključi marca v Planici. Svetovno prvenstvo v skokih in poletih se odvija vsaki dve leti. Vsako leto poteka tudi prestižna novoletna skakalna turneja, tekma štirih skakalnic, Oberstdorf, Garmisch Partenkirchen, Innsbruck in Bischofshofen. Prvo tekmovanje je bilo izpeljano že leta 1952, od slovenskih skakalcev se s skupno zmago na turneji lahko pohvali Primož Peterka ( leta 1996).
Smučarski skoki oziroma poleti so za gledalce zelo atraktivni zato se vsako leto ob letalnicah širom po svetu zbere veliko število ljubiteljev poletov, ki uživajo v tem adrenalinskem športu.
