V Sloveniji je vsako leto več tisoč zavrženih živali, kar med drugim pomeni tudi, da ne moremo vsem zagotoviti dostojnega življenja, ki si ga zaslužijo. Najboljši način za zajezitev porasta zapuščenih živali je kirurški poseg, imenovan sterilizacija oziroma kastracija.
Praksa kaže, da nimamo vsi enake predstave o tem, kaj je minimalna oskrba živali in kaj vse spada pod njihovo zaščito. Prav zato smo to področje pravno uredili. Ker je kot povsod v svetu tudi pri nas eden največjih problemov veliko število zapuščenih živali, zakonodaja vsem skrbnikom hišnih živali odreja preprečevanje rojstva nezaželenih legel. Zakon o zaščiti živali med rešitvami navaja osamitev, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali.
Sterilizacija in kastracija blažita stres
Ko govorimo o mačkah, je osamitev neprimerna ali, bolje rečeno, nemogoča rešitev. S tem namreč ne preprečimo nagona po parjenju, kar pomeni, da bo mačka tudi do štirikrat letno iskala partnerja, mi pa jo bomo z osamitvijo pri tem ovirali in ji povzročali nepredstavljiv stres. Osamitev je še posebej nemogoče zagotoviti pri mački, ki je sicer navajena prostega izhoda iz stanovanja.
Sterilizacija, ki jo veterinarji opravijo pri mačjih samicah, in kastracija, ki jo opravijo pri mačjih samcih, izničita spolni nagon živali. Za žival to pomeni predvsem odpravo prej omenjenega stresa, skrbnikom pa prihrani marsikatero nevšečnost, kot je vztrajno mačje mjavkanje in tuljenje, pri samcih tudi označevanje teritorija. Če gre za samca, ki ni izključno notranji, bo imel po kastraciji manjšo potrebo po potepanju, s tem pa tudi manj možnosti, da se na katerem od osvajalskih pohodov poškoduje ali celo pogine.
Poseg s pozitivnimi učinki na zdravje
Sterilizacija in kastracija imata blagodejen vpliv tudi na zdravje živali. Oba posega zmanjšata možnost okužbe z dvema neozdravljivima boleznima, mačjim aidsom in levkozo, ki se prenašata predvsem med pretepi in parjenjem. S sterilizacijo mačko obvarujemo pred rakom na jajčnikih ali maternici ter vnetjem rodil, zgodnja sterilizacija pa tudi znatno zmanjša možnost pojava raka na seskih. Kastracija pri samcih preprečuje pojav raka na testisih in zmanjša možnost pojava raka na prostati.
Kdaj je pravi čas za sterilizacijo?
Mačka postane spolno zrela med šestim in devetim mesecem, včasih pa že pri četrtem mesecu starosti. Pred časom je veljalo, da je za mačko zdravo, če skoti prvo leglo, danes pa velja, da je sterilizacijo priporočljivo opraviti še pred spolno zrelostjo.
Topel dom in varno življenje za vse
Vsak skrbnik, ki prepreči rojstvo novega mačjega legla, omogoči zapuščenim mačkam v zavetiščih več možnosti za posvojitev. Sterilizacija je najboljša možna rešitev tudi za prostoživeče mačke, saj jih razbremeni stresa in napora zaradi neprestane skrbi za mladiče. Prav tako velja, da je življenje v manj številčnih mačjih kolonijah bolj ugodno za zdravje in varnost prostoživečih mačk. Za sterilizacijo oz. kastracijo prostoživečih mačk poskrbijo zavetišča, stroške pa krije občina, v kateri se mačka nahaja.
Vsakdo, ki se odloča, da bo v svoj dom povabil novega, mačjega člana družine, bo za zapuščene živali naredil največ dobrega, če mačko posvoji v zavetišču za zapuščene živali. Pri tem je koristno vedeti, da zavetišča oddajajo že sterilizirane oz. kastrirane živali.
Je tudi v vašem koncu akcija sterilizacij in kastracij?
Odločitev za sterilizacijo in kastracijo lastniških živali spodbujajo tudi različne veterinarske ambulante po Sloveniji, ki v omejenem obdobju oba posega opravijo po ugodnejši ceni. Tovrstne akcije so najpogostejše pozno pozimi in poleti, tik preden je paritveno obdobje pri mačkah po navadi najintenzivnejše. Preverite, ali lahko v kratkem izkoristite posebno ugodnost tudi vi.
