TEK PO PRISILNEM TEKAŠKEM POČITKU

Kadar tekač zboli… jih bo zunaj gotovo polno!

Ogromno!

Povsod jih je opaziti. Zjutraj, opoldan, zvečer. V soncu, megli, snegu, dežju. Tekače.

Tisti na prisilnem počitku pa koprneče vzdihujemo: “Kako lepo bi bilo steči… ven, na cesto!” Sanjarimo in si mrmramo tisto:

»On the road again –
Just can’t wait to get on the road again…«

Načrtujemo, snujemo, analiziramo. In ker smo iz pravega testa vemo, da je Potrpežljivost božja mast (le revež je kdor se z njo maže). In predvsem dobra prijateljica Vztrajnosti.

Vztrajnost imamo tekači nekako v genih: »Tako kot kilometrov enkrat zmanjka in  slej ko prej zagledaš cilj, podobno kot ob likanju izgine velikanski kup perila  in kot  prehitro mine dopust in počitnice, bo minil tudi naš prisilni tekaški počitek.

Medtem pa, namesto, da se smilimo samim sebi, izkoristimo čas počitka in razmislimo, zakaj je do bolezni ali poškodbe sploh prišlo.

Povprašajmo za nasvet zdravnika, pobrskajmo po tekaški literaturi, pozanimajmo se pri izkušenejših tekačih. Odvisno, kaj nas muči, boli, skrbi.

Karkoli že je, resnejša bolezen ali tekaška poškodba, počitek nas bo stal nekaj tekaške kondicije. To ni nič proti zdravju. To ni konec sveta. Verjamem namreč, da je vsaka stvar na tem svetu z razlogom in za nekaj dobra.

Telo nas je enostavno zaradi nekega vzroka vrglo v posteljo! Pof!  Koliko smo imeli sami tu prstov zraven…. odkrito si priznajmo in se iz napak kaj naučimo. Napačna prehrana, premalo počitka, napačen trening? Preslabo poznavanje lastnih sposobnosti?

Letos me je doletel skoraj tritedenski prisilni tekaški počitek. Gripa. Zoprna. Z visoko vročino. Nisem tekla, počivala sem. In premišljevala… zakaj se mi je to zgodilo. Kakšnega pametnega vzroka nisem našla, sem se pa potolažila, da se mi bodo istočasno pozdravile manjše tekaške poškodbe, izzvenela naj bi mi bolečina v križu, pa še pri zdravniku sem izvedela, da nisem slabokrvna. Jupi!

Seveda sem se lotila tudi tekaške literature. Predvsem mojih domačih tekaških knjig. Zadnjih nekaj let sem postala že skoraj malce obsedena s tekaškimi knjigami. Vse bi imela rada. Knjige. Prave knjige, ne elektronske. Tekaške knjige z listi, te so najboljše! Imam jih kar nekaj, vse imam rada. Čeprav so nas učili, da se po knjigah ne čečka, so moje polne zaznamkov, opazk, klicajev, smeškov ! Ob knjigah se smejim, krohotam, jokam, se navdušujem, tudi jezim in se celo razburjam. Ampak ne tako zares! Tako, po tekaško! Ker so pač tekaške knjige!

In glej, kot strela iz jasnega, dobim povsem nepričakovane v dar novo tekaško knjigo – popolni tekaški vodnik: TEK in MARATON.

Še danes mi ni jasno, kako sem spregledala to informacijo o izidu. Pomislila sem, to bo nekaj takega kot Hočevarjeva Ustvarjen za gibanja ali Gallowayeva Od jogginga do maratona. Ljudje! Ni! In hkrati je! Le, da so informacije bolj strnjene.

Tek in maraton je resničen tekaški VODNIK praktičnega formata z nazornimi fotografijami ter še bolj praktične in predvsem konkretne vsebine. Na kratek in razumljiv način so predstavljeni različni segmenti povezani s tekom. Tudi taki, ki se mi jih navadno ne ljubi preveč natančno prebirati, ker mi je snov zaradi največkrat preveč strokovno podanih informacij pretežka (beri: dolgočas, douhcaj).

Najprej sem knjigo samo bežno preletela. Predvsem simpatično kazalo vsebine. Opa! In že bila odločena, da bom knjigo predelala temeljito od prve do zadnje strani.

Dobesedno padem v poglavje Tekaški laboratorij. Tekač, ki želi teči hitro in brez poškodb mora poznati vsaj osnove delovanja »tekaškega telesa«.  Telo, mišice, notranji organi. Nazorno prikazano delovanje mišic jedra, kolka, kolena, gležnja in stopala pomaga razumeti kako zelo so ti deli telesa pomembni za zdravo tekanje. Hočete primer? Scott Jurek – ameriški ultramaratonec in fizioterapevt po izobrazbi, avtor tekaške knjige: Eat and Run (Jej in teci) je svoje strokovno znanje temeljito izkoristil za svoj tek.

Naslednja poglavja opisujejo tekaški cikel od odriva, zamaha, dotika do opiranja ter ekonomični cikel katerega omogoča dobra tekaška tehnika (drža, zamah, dotik stopal) kar vodi do učinkovitega tekača.

V knjigi boste našli nasvete o izboljšanju načina teka, ocenitvi tekaške zmogljivosti do postavitve tekaških ciljev, izbire superg in tekaške opreme do prehrane ter načrtovanja treninga z vzorčnimi tekaškimi programi različnih dolžin. Našli boste tudi programe za večjo vzdržljivost, moč in hitrost.

Predno nadaljujem pa vam še nekaj priznam. Zelo rada tečem. Ampak telovadbe, danes t.i. funkcionalne vadbe, pa ne maram! Fuj! Od nekdaj sem raje pretekla dodatnih deset kilometrov kot da bi delala vaje. Sploh ne za hrbet. Kar je zelo narobe in eden glavnih vzrokov za mojo slabo tekaško držo.

Izgovorov imam za debelo knjigo. Neverjetnih izgovorov. Nekatere sem že skorajda »znanstveno utemeljila«. Danes lahko rečem, da sem te izgovore »znanstveno ovrgla«. Tudi zaradi te knjige!

Raztezanje pred in po treningu je pomembno, tekač ga ne sme zanemariti sicer je lahko prav to vzrok za kakšno tekaško poškodbo. V knjigi so nazorno prikazane različne vaje, tudi vaje z valjem. In kar mi je najbolj všeč: ob vsaki vaji piše, katere so ciljne mišice posamezne vaje. Med vajami sem našla kar nekaj novih, ki jih že ali pa jih še bom izvajala.

Največji izziv mi predstavlja trening za jedro. Prikazane se odlične vaje. Če bom striktna lahko jeseni tečem bolje. Hitreje. Lažje in brez poškodb!

Predvsem začetniki bodo veseli nasvetov kako postaviti lastno tekaško strategijo na tekmi in praktičnih nasvetov o preprečevanju poškodb. Tale tekaški vodnik bi lahko imel v svoji lasti praktično vsak tekač. Začetnik ali izkušen maratonec.

Danes sem bila »on the road again«. Jaz in še mnogi drugi. Upam, da ste bili tudi vsi tisti, ki svojih tekaških ciljev zaradi prisilnega tekaškega počitka niste uspeli realizirati, zdravi. In da veste, kako naprej. Jaz vem! Bom tekla bolje in hitreje z manj teka in z več telovadbe? Bomo videli, kaj bo pokazal Ljubljanc. Tek in maraton pa priporočam vsem. Tako in drugače.

TEČEM-LETIM-ŽIVIM