Kako ohraniti tekaško kondicijo ter si istočasno privoščiti tekaški počitek preko zime je vprašanje, ki si ga zastavlja večina tekačev ob koncu sezone. To je velik izziv vsako leto tudi zame.
Sprašujem se, kolikšna je tista prava mera tekaškega počitka, da kondicijo preko zime obdržim na zadovoljivi ravni in istočasno telesu in duši omogočim, da se na nek način odpočijeta. In seveda, kakšen naj bo ta počitek. Kaj sploh je tekaški počitek?
Tekači smo si med seboj različni. Skušajte zase izluščiti kakšno koristno informacijo. Mislim, da jih bo kar nekaj.
Popoln tekaški počitek brez vsake rekreacije po maratonu je dolg dan ali dva v primeru, da na tekmi ne staknem kakšne posebne poškodbe. Sledi lažja oblika rekreacije kot je plavanje, ravninsko kolesarjenje, hoja v hribe in počasen tek. Tekaški počitek lahko namreč predstavlja tudi kakšna druga športna aktivnost oz. tek v manjši količini in intenzivnosti.
Utrujenost po maratonu mi nekako izzveni v treh tednih. V tem času naj bi se telo v precejšnji meri odpočilo, vezi in mišice opomogle in mikro poškodbe pozdravile.
Za ohranitev splošne telesne kondicije preko zime pa je pogoj telesna aktivnost in seveda, tekaške kondicije brez teka ni. Je pa teka preko zime manj saj so tudi pogoji v tem času leta drugačni. Narava nas zna prisiliti k počitku, smiselno jo je poslušati, saj smo del nje.
Novembra ne maram, hvala bogu je že mimo. Depresiven je s svojimi vedno krajšimi dnevi navadno odetimi v meglo, pršeč dež, oblake in smrdljivi zrak. Srečnežem izven večjih mest je vsaj glede slednjega prizaneseno. Bodite veseli!
December je že bolj optimističen, konec meseca se bodo začeli dnevi ponovno daljšati. Poleg tega je to mesec pričakovanj, lepih želja, praznovanj in veselja. Da bi le bilo tako za vse! Mesta so praznično okrašena, v Ljubljani gori preko 60.000 lučk in denar se spet meče v prazno ali bolje v vedno en in isti žakelj brez dna. “Najbolj ubogi” namreč nikoli nimajo dovolj – ničesar. Medtem ko vedno več Slovencev nima niti za kruh. Blišč in beda “demokracije”, ki to ni! Demokracija namreč.
Z decembrom sem ponovno pričela obiskovati bližnjo telovadnico in se priključila ekipi Gibit, ki nas s svojimi kondicijskimi vajami dodobra preznojijo. Po prvem obisku čutim še po dveh dneh mišice za katere sem že pozabila, da jih sploh imam. Te bolečine me opominjajo, da bi morala na sklopih teh mišičnih skupin delati bistveno več tudi preko leta. Tudi to je tekaški počitek, pa čeprav precej garaški. Bo pa gotovo moj nov tekaški cilj lažje dosegljiv.
In seveda, še vedno tečem. Brez teka ni teka. Razlika je ta, da sta glavna tekaška dneva sobota in nedelja. Med tednom pa z lučko na glavi po mestni naravi. Po pločnikih in varnih poteh. Sicer pa si o teku ponoči lahko nekaj preberete tudi na povezavi TEK PONOČI.
Funkcionalna vadba s kondicijskimi vajami začinjenimi z ostalimi aktivnostmi naj bi minimalizirale izgubo kondicije na račun tekaškega počitka in pripravljenosti. Pa vendar je past vsako zimo še nekje. V prehrani namreč.
Tek je aktivnost s katero lahko porabimo veliko kalorij. Z zmanjšanim obsegom teka ter tekaškim počitkom pa bi morali omejiti oziroma zmanjšati tudi vnos kalorij. Razumljivo in logično a nikakor ne enostavno. S hladnejšim vremenom ter božično novoletnimi prazniki, katere spremljajo praznovanja za obloženimi mizami, je to prava umetnost in za mnoge velik problem.
Posledice so namreč kmalu vidne na tehtnici.
Še vedno se namreč nisem spoznala do te mere, da bi se učinkovito vsako leto izognila prenažiranju in pustila pri miru potice, torte, kolače in slastne domače piškote. Preko leta je lažje, ampak pozimi! Oh, te sladkarije!
Ne razumem, zakaj se tudi pri tej zadevi ne uspem prepričati na način, kot pri teku.
Če se mi namreč ne da v superge, ker je zunaj dež, led, mraz in megla, doma pa zakurjen kamin, sveže pečen kolač ali kakšna druga dobrota, se v 99% uspem zbrcati ven. Včasih je res hudo, dokler nisem zunaj. Potem je super. In ko se vrnem je še bolje. Zakurjen kamin je še bolj vabljiv, kolač tekne in počutim se vsaj 100% bolje, kot če bi se pustila zavesti ge. Lenobi. Pa vendar bi bilo bolje, da bi pustila pri miru tudi kolač, saj gotovo vsebuje vsaj približno toliko kalorij, kot sem jih porabila na teku. Si predstavljate, da bi se pustila zavesti obema razvadama?
Recept za tek pozimi imam čisto preprost. Ne mislim na to, da se mi ne da na tek! Ne razmišljam negativno o mrazu, ledu, dežju, megli… Te nesramne misli ignoriram in jih odločno preglasim z obratnimi. Svež in hladen zrak je odličen, zbudi te, predrami. Poživi! Težje razmere za tek so nekaj najboljšega, kar se ti lahko zgodi! Tak trening oziroma tekaško doživetje pomaga premagati najtežje maratonske kilometre. Tudi letos mi je pomagalo!
In kje piše, da ne bodo take ali podobne razmere na tekmi, na maratonu? Prav zato se teče v vsakem vremenu. Brez izgovorov in brez popuščanja.
Za prihodnje leto sem si postavila visoke tekaške cilje, katere imam resen namen realizirati. In ti cilji mi bodo pomagali, da se čez temačne zimske dni namenjene pretežno tekaškemu počitku, prebijem s čim manj škode na račun izgubljene tekaške kondicije in … brez dodatnih kilogramov.
Tekaški nasveti malo drugače: TEČEM-LETIM-ŽIVIM!
